Predlog novele zakona o zaščiti živali, ki so ga koalicijski poslanci vložili v zakonodajni postopek, je po mnenju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) popolnoma neprimeren. Novela zakona ni bila usklajena s stroko, zato je nepremišljena in uvaja rokohitrske rešitve za zaščito živali, ki lahko povzročijo več škode kot koristi.

Ključne besede: zaščita živali, živalska policija, veterinarski nadzor

Pooblaščeni svetovalci za zaščito živali – živalska nadpolicija?

Najbolj sporna novost v noveli zakona je po mnenju KGZS uvedba pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali. Pooblaščeni svetovalci bi po novem potrebovali 40 urni tečaj, po katerem naj bi znali presojati pravilnost oskrbe tako rejnih živali kot oskrbe hišnih ljubljenčkov, lahko bi celo svetovati skrbnikom živali. Gre za razvrednotenje veterinarskega poklica. Za opravljanje teh nalog se uradni veterinarji usposabljajo več let, s šestletnim študijem in štiriletno prakso.

Novela zakona daje možnost pooblaščenim svetovalcem, da vstopijo na zasebno lastnino in zbirajo dokaze (fotografiranje). KGZS opozarja, da gre za hud poseg v zasebnost. Glede na ad hoc usposobljenost  svetovalcev in aktivistično držo nekaterih društev za zaščito živali, je upravičena skrb, da bodo pogosto prekoračena pooblastila in tudi neutemeljeno poseganje v zasebno sfero skrbnika živali.

Po mnenju KGZS je sporno, da bo zakon omogočal pooblaščenim svetovalcem zbiranje dokazov in njihovo uporabo v uradnih inšpekcijskih postopkih. Za zbiranje dokazov veljajo natančna pravila, potrebna je ustrezna usposobljenost, zaradi napak so lahko dokazi tudi izločeni. V tem primeru pa se ad hoc izobraženemu posamezniku dopušča zbiranje dokazov, ki se kasneje skupaj z njegovimi izjavami (subjektivna opažanja) uporabijo v uradnih postopkih. Gre za prekomerna pooblastila, ki pomenijo tudi kršitev temeljnih ustavnih načel. »Nesprejemljivo je, da bo nekdo s 40-urnim tečajem nad pooblaščenimi osebami, ki se bodo morale celo zagovarjati pred njim. Predlagana novela uzakonja ovaduštvo,« je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.  Pooblaščeni svetovalci so v predlogu zakona namreč hierarhično višje od veterinarskih inšpektorjev. Novela zakona jim omogoča, da če se ne strinjajo z odločitvami in ukrepanji strokovno usposobljenega veterinarskega inšpektorja, ki ga je država pooblastila za varuha spoštovanja pravil, lahko zahtevajo ponovno presojo strokovnjaka. Gre za  nezaupanje v pristojne državne inštitucije, saj bi v tem primeru laik zahteval ponovno presojo strokovnjaka pri tričlanski komisiji.

Novela zakona ob tem ne navaja, kako bo poskrbljeno za zaščito pred vnosom različnih bolezni (biovarnost). Rejec oziroma skrbnik živali se pri skrbi za živali sedaj poslužuje nasvetov in usmeritev strokovnjakov (veterinar, navodila Javne službe kmetijskega svetovanja), po predlogu  zakona pa mu bodo lahko svetovali  (kadar bodo to sami ocenili) »hitro izobraženi pooblaščenci«, ki ne poznajo zakonitosti in načinov reje ter kriterije dobrobiti vseh rejnih živali.

Na kmetijah je nesmiselno označevati mačke, prepoved privezovanja psov naj bo ohlapnejša

Po mnenju KGZS sta sporna tudi obveznost označevanja mačk in prepoved privezovanja psov. Kmečko dvorišče je poseben prostor, na katerem so tradicionalno prisotne mačke, tudi potepuške, nad katerimi ni mogoče imeti nadzora, zato čipiranje v tem primeru ni smiselno. Prav tako pa to za kmeta predstavlja visok strošek. Tudi pri prepovedi privezovanja psov  je potrebno upoštevati posebnost kmečkih dvorišč. Pogosto imajo privezani psi zelo dolge verige in s tem veliko možnost gibanja, saj imajo kmetije navadno velika dvorišča. Privezovanje je včasih nujno zaradi aktivnosti na kmetiji. KGZS meni, da je potrebno določiti jasne kriterije in pogoje glede površine za gibanje in ne v celoti prepovedati privezovanje psov.

Spremembe zakona so nedorečene

Na nejasnost in nedorečenost zakonskega predloga kaže tudi samo besedilo, saj obrazložitve zakona povzročajo dodatno zmedo glede predlaganih rešitev. Iz predloga zakona tako ne izhaja, ali je videonadzor v klavnicah obvezen ali gre za presojo inšpektorja v konkretno uvedenem postopku. Prav tako je nedorečena uvedba prehodnih hlevov. Nejasnost in nedorečenost izhajata tudi iz določb, s katerimi se želi uvesti enoto uradnih veterinarjev, ki bi skrbela za hiter odziv na ugotovitve pooblaščenih svetovalcev. Zaradi vseh nejasnosti je težko ocenjevati tudi finančne posledice vseh predlaganih sprememb in dopolnitev. Posledično se vzbuja skrb, kako bodo zaradi novih nalog pooblaščeni veterinarji izvajali obstoječe naloge, kar pa bi lahko vplivalo na kakovost živil ter zdravje in varnost potrošnikov.