Pri dajanju lesa na trg (prodaji lesa) morajo vsi lastniki gozdov imeti vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti.

Po evropski Uredbi o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (Uredba EU št. 995/2010), je dajanje nezakonito pridobljenega lesa (posek brez dovoljenja) ali proizvodov iz takšnega lesa na trg prepovedano, opozarja Egon Rebec z Oddelka za gozdarstvo na KGZS.

Pri dajanju lesa na trg (prodaji lesa) morajo tako pravne kot fizične osebe oziroma vsi lastniki gozdov imeti vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti. Za nadzor nad izvajanjem sistema potrebne skrbnosti sta zadolžena Gozdarska inšpekcija in Finančna uprava Republike Slovenije. Gozdarska inšpekcija redno vsako leto preveri sistem potrebne skrbnosti pri določenem številu lastnikov gozdov, ki so prodali les. Dajanje na trg lesa, za katerega ne dokažemo zakonitega izvora, se kaznuje z globo od 300 do 5.000 evrov za posameznika oziroma od 2.500 do 50.000 evrov za pravne osebe in druge, ki imajo registrirano dejavnost.

Sistem potrebne skrbnosti se preverja tudi pri presoji trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za namen regijske certifikacije gozdov PEFC. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki je pooblaščen regijski predstavnik za certifikacijo gozdov PEFC v Sloveniji, vsako leto ugotavlja, da imajo lastniki gozdov pri tem še vedno velike težave.

Kaj je sistem potrebne skrbnosti

Sistem potrebne skrbnosti je skupek ukrepov in postopkov, ki omogočajo sledljivost lesa in lesnih proizvodov. Sistem nam mora najmanj pet let zagotavljati informacije o:

1. vrsti proizvoda (gozdnolesni sortiment), ki je bil dan na trg,
2. drevesni vrsti in količini lesa,
3. dovoljenju za posek,
4. imenu in naslovu prejemnika ali kupca lesa,
5. oceni tveganja za zakonitost sečnje.

Za lažje vodenje sistema potrebne skrbnosti je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo obrazec »Evidenčni list o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti«. Izpolnjeni evidenčni listi po dovoljenjih za sečnjo zagotavljajo ustrezno vodenje sistema potrebne skrbnosti. Včasih je Zavod za gozdove Slovenije obrazec evidenčnega lista priložil k vsakemu dovoljenju za posek, vendar je žal zaradi prehoda na nov sistem izdajanja odločb to prakso opustil. Obrazec evidenčnega lista sedaj lahko dobite na spletnih straneh Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije ali Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  

Lahko pa se sistem potrebne skrbnost vodi tudi v računalniški obliki (npr. v excel preglednici), pri čemer mora vsebovati vse zahtevane informacije. 

Kako lastnik gozda lahko zagotovi sistem potrebne skrbnosti pri prodaji lesa:

1. Lastnik mora imeti shranjene vse odločbe in druga dovoljenja za posek za dobo najmanj petih let.
2. Prav tako mora imeti za dobo najmanj petih let shranjene vse račune, dobavnice ali druge dokumente o prodaji lesa, iz katerih so razvidni vrsta prodanega lesa, drevesna vrsta, količina prodanega lesa po sortimentih in drevesnih vrstah ter ime kupca in njegov naslov.
3. Vsi dokumenti o prodaji lesa (računi, dobavnice ipd.) morajo biti napisani ali zloženi tako, da je iz dokumentov razvidna povezava z dovoljenjem za posek. To lahko naredimo tako, da na dokumente napišemo številko dovoljenja za posek, na katerega se nanašajo, ali pa jih enostavno spnemo skupaj z dovoljenjem. Količina prodanega lesa iz dokumentov, če smo ves posekan les prodali, mora približno ustrezati količini, navedeni v dovoljenju za posek, na katerega se nanašajo. Pri tem moramo vedeti, da so količine, izpisane v dokumentih o prodaji lesa, v neto vrednosti, količina na dovoljenju pa v bruto vrednosti. Če smo nekaj lesa namenili za lastno porabo, je najbolje, da to količino napišemo na odločbo. Tako v računovodskem smislu nekako »razknjižimo« količino lesa, ki je navedena v dovoljenju za posek.
4. Za vsako sečišče (dovoljenje za posek) moramo tudi oceniti tveganje, da so bila posekana samo drevesa, ki jih je za posek odobrila javna gozdarska služba. Če smo sami izvedli sečnjo, je tveganje zanemarljivo. Priporočamo, da se v tem primeru napiše na odločbo »tveganje zanemarljivo – sami sekali«. Če pa sečnjo izvaja najet izvajalec, napišemo »tveganje ni zanemarljivo« in pripišemo še ukrep za zmanjšanje tveganja, npr. »prisotnost lastnika pri sečnji« ali »občasna kontrola sečišča« ali »zamenjava izvajalca, ki se ni držal navodil«, ipd.