Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) Darij Krajčič sta si ogledala škodo, ki je nastala zaradi vremenskih ujm v preteklih tednih na severovzhodu Slovenije. Ogled škode so vodili direktorji treh Kmetijsko-gozdarskih zavodov (KGZ) Ptuj, Murska Sobota in Maribor.

Ključne besede: vremenske ujme, severovzhod države, škoda

Spomladanska moča, ki je povzročila ogromno poplav, močne nevihte z orkanskim vetrom in točo, ki so ji sledile v naslednjih mesecih, so na mariborskem, murskosoboškem in ptujskem območju povzročile škodo, ki je tamkajšnji kmetje ne pomnijo. »Letošnje leto je eno najtežjih let,« je povedal Andrej Rebernišek, direktor KGZ-Zavoda Ptuj.  Na širšem ptujskem območju je spomladi poplavilo okoli 23.000 hektarjev kmetijskih površin, v prvi vrsti polj koruze, pšenice in ječmena.  Neurja s točo so na celotnem območju zavoda prizadela 5400 hektarjev površin, pri čemer prevladujejo poljščine, prizadetih je bilo tudi okoli 320 hektarjev vinogradov. Skupno škodo v tem letu na območju KGZ Ptuj ocenjujejo na kar 22,6 milijona evrov.

Predsednik KGZS Roman Žveglič se je zahvalil delu Javne službe kmetijskega svetovanja in terenskim svetovalcem, ki so prekinili dopust, da so lahko pomagali kmetom.  »Kmetje smo prva žrtev podnebnih sprememb tako ali drugače. Ali smo glavni krivci za to? Nismo. Dejstvo je, da imamo podnebne spremembe in da se nam bodo verjetno ponavljale, temu se bomo morali prilagajati v največji možni meri,« je poudaril Žveglič.

Na območju Maribora so škodo zaradi posledic dežja, zaradi katerega je bilo prizadetih veliko poljščin, tudi koruze, v skupni površini 750 hektarjev, ocenili na več kot milijon evrov, škodo zaradi plazov ocenjujejo na 4,7 milijona evrov. Nato je klestila še toča in uničila številne trajne nasade, po dveh mesecih pa ponekod že ugotavljajo, da je bil prizadet tudi rodni les trt, kar pomeni manjši pridelek tudi v prihodnjem letu. Skupno škodo na mariborskem območju ocenjujejo na 6,7 milijona evrov. Irena Leonida Kropf, direktorica KGZ-Maribor je povedala, da so na širšem območju občine Maribor evidentirai večje število plazov.  Eden večjih plazov je na kmetiji Boštjana Železnikarja. Plaz ogroža hlev,  gnoj pa se lahko izlije v perniško jezero. Sanacija plazu po nekih ocenah stane 7000 evrov. »Plaz še ni saniran, območju pa preti ekološka katastrofa,« je povedala Irena Leonida Kropf, ki je na srečanju državo pozvala k zagotovitvi ojačane letalske obrambe pred točo.

V Pomurju so bile nevihte s točo predvsem na območju med Mursko Soboto in Gornjo Radgono ter med Lendavo in Ljutomerom. Poškodovale so okoli 10.000 hektarjev koruze, 7000 hektarjev pšenice in 2500 hektarjev oljne buče, v nadaljevanju pa se bojijo gnitja in pojava bolezni na rastlinah. Direktor KGZ Murska Sobota Dr. Stanislav Kapun je dejal, da so na območju Pomurja poželi okoli 80 % pšenice. »Plesni bodo napadle pšenico, posledično različni toksini. Taka pšenica je neuporabna tako za prehrano ljudi kot živali,« je poudaril.  

Pristojni so povedali, da si kmetovalci brez pomoči države ne bodo opomogli. Državni sekretar na MKGP Darij Krajčič je povedal, da bo vlada na prvi seji po avgustovskem premoru sprejela predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki bo tudi za kmetijstvo predvidel sistemsko spremembo, po kateri bo v primerih 100-odstotne škode na pridelkih na voljo državna pomoč: »Do sedaj je veljala ureditev, da škode, ki se dajo zavarovati, država ne more pokrivati. S spremembo zakona, ki ga bo vlada sprejela takoj po počitnicah, pa določamo, da zavarujemo stvari, ki se jih da zavarovati. Tam, kjer je škoda 100-odstotna, bomo šli po sistemu de minimis, ki omogoča izplačilo že v letošnjem letu,« je pojasnil.