V dneh od 20. do 23. aprila letos smo v celotni Sloveniji doživeli padec temperature, marsikje precej pod ledišče. Kmetijski svetovalci Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) so ponovno opravili hiter pregled kmetijskih površin in ocenili stanje kmetijskih kultur ter morebitno škodo.

Ugotavljamo, da so škodo utrpeli predvsem sadjarji in vinogradniki, predvsem so poškodovani nasadi v izpostavljenih zatišnih legah. Prizadeto je tudi jagodičevje  (jagode, sibirske borovnice, aronija, maline…).

Pregled škode pri sadju in trti

Pri vseh sadnih vrstah najdemo pozeble cvetove. Škoda je predvsem v sadovnjakih, kjer se  je cvetenje sadnih vrst že zaključilo in so oblikovani plodiči. Jablane in hruške so v glavnem v fazi debeljenja plodičev. Na posameznih legah najdemo večje število pozeblih plodičev, predvsem v nižinah. Na najbolj prizadetih območjih sadjarji ocenjujejo, da je zmrznilo tudi do 80 % plodičev jablan. Podobno je pri ostalih sadnih vrstah. Pri sadnem drevju bo prišlo do odpadanja slabo razvitih plodičev, pojavile se bodo poškodbe na povrhnjici v obliki mrežavosti, kravat, mraznih obročev in deformacij plodov. Zaradi tega bo večji odstotek industrijskega sadja. Kolikšna je ta škoda, je v tem trenutku težko oceniti, saj se bodo posledice pokazale šele po nekaj tednih, o končno povzročeni škodi zaradi pozebe pa bomo lahko govorili šele po junijskem trebljenju.Nekateri sadjarji so nasade oroševali, vinogradniki so s sistemom kurjenja - dimljenja skušali omiliti škodo.

Nizke temperature pod -1°C so naredile škodo tudi na vinski trti. Dejstvo je, da so na vinski trti mladice dolge pri posameznih sortah 12 do 15 cm in da so že razviti kaberniki, ki jih takšne temperature močno prizadenejo. Škoda se kaže v vseh vinogradih, ponekod tudi do 100 %.

Škoda na polju

Od poljščin so prizadeti krompir, oljna ogrščica, žita in stročnice. Škoda je nastala predvsem na stročnicah - fižol, grah in detelje, kjer je setev že bila opravljena in so rastline še mlade ter v nižjih fazah razvoja.

Na žitih je opaziti poškodbe na listih, ampak te zaenkrat niso kritične za pridelek. Žita so v glavnem v zadnjih fazah kolenčenja, klas je že precej razvit. V najslabšem primeru bo prišlo do slabe oplodnje klaskov, kjer so žita manj razvita, pa večjih posledic na pridelku ne pričakujemo. Trava in ozimna žita, ki jih je 17. aprila pomendral sneg, se marsikje niso več dvignila, kar pomeni, da bosta košnja in žetev težavna, pridelki pa manjši kot bi bili sicer (% poškodovanosti so različni).

Rastline oljne ogrščice so v zadnjih fazah cvetenja in v najslabšem primeru bodo ti cvetovi propadli, zrna v že oplojenih strokih pa se bodo neenakomerno polnila.

Mladi poganjki krompirja zmrznejo, če je temperatura pod -1°C ali -2°C. Marsikje so poganjki pozebli, vendar se bo prizadeti krompir po naših izkušnjah obrasel in pridelek bo malo zmanjšan, prav tako bodo rastline manj odporna na bolezni.

Pri sejanih deteljah bodo poškodbe vidne v nekaj dneh po nizkih temperaturah in posevek lahko v najslabšem primeru propade. Zaenkrat tako skrajnih primerov še nismo zasledili.

Na sejano travinje negativne temperature ne bodo imele vpliva, razen počasnejše rasti in zaostajanja rastlin v razvoju.

Kaj pa zelenjava in hmelj?

Med zelenjadnicami so precej prizadeti šparglji. Pridelovalci ocenjujejo izpad pridelka za 3-5 dni obiranja.

Solata, ki je na njivah ni močno prizadeta, saj prenese kratkotrajne minuse. Solata ustavi svojo rast in zato se njena vegetacija podaljša. Če se podaljša vegetacija do obiranja, imajo pridelovalci težave, ker se jim termini (turnusi) pobiranja potem prekrivajo in nimajo predvidene kontinuitete proizvodnje (sajenje vsakih 7-10 dni).

Pri plodovkah, katere so posajene v neogrevanih plastenjakih, bodo prizadeta prva socvetja in na prvi etaži plodov ne bo.

Pozebli so tudi poganjki hmelja, ki so že odgnali. Rast poganjkov bo upočasnjena, zaradi počasne rasti pričakujemo večji  pojav peronospore na hmelju. Če se bo hladno vreme še nadaljevalo, bo še posebno prizadeta sorta Aurora, ki zaradi mraza odžene zelo tanke in krhke poganjke.

Del Primorske najbolj prizadet

Zadnje nizke temperature so prizadele vsa območja Slovenije, zlasti veliko škode na vinogradih, sadovnjakih in vrtninah pa je pozeba v zadnjih dneh povzročila na celotnem območju Krasa, Sp. Vipavske doline in v nižjih legah v Goriških Brdih. Na izpostavljenih legah, v nižjih območjih je škoda do 100%. Pozeble so mladike v vinogradih, v sadovnjakih so prizadete vse sadne vrste (poškodovan pridelek in cvetovi), ter zgodnji posevki zelenjave, mlad krompir, šparglji, … Škoda se komaj kaže in bo vidna v naslednjih tednih.

JSKS bo stanje na terenu ves čas spremljala, obveščala o ugotovljeni škodi in svetovala pridelovalcem, kako naj ukrepajo.