Trinajsta seja upravnega odbora KGZS

Včeraj je potekala 13. redna seja Upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na kateri so med drugim obravnavali predlog finančnega okvira SKP ter zakonodaje po letu 2020, ukrepe na področju upravljanj s tveganji v kmetijstvu, med aktualnimi temami pa predloge novi vladi na področju kmetijstva in podeželja, cenovna razmerja v mlečni verigi ter nepravilnosti ob prodaji sadja in zelenjave ob cestah. čŒlani upravnega odbora (UO) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so obravnavali finančni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP) po letu 2020, ki predvideva 3,9 odstotka manj sredstev za neposredna plačila in skoraj 15 odstotkov manj za razvoj podeželja.

Za UO je to znižanje sredstev za kmetijstvo po letu 2020 nesprejemljivo in zahteva dodatno financiranje iz nacionalnih sredstev. Znižanje sredstev namreč ne odraža pričakovanj reforme SKP, saj ne zagotavlja doseganja ciljev na področju kmetijstva. Ker gre znova za večji poseg v dohodke kmetov, je ogrožena stabilnost celotne panoge. Postopki priprave sprememb SKP že potekajo, zato UO KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) redno vključuje KGZS v pripravo stališč pri obravnavi SKP po letu 2020. MKGP naj tudi čim prej začne z aktivnostmi za pripravo strateškega načrta, da bo imela KGZS dovolj časa za pripravo ključnih odločitev.

Ukrepi za učinkovitejše upravljanje s tveganji Tveganja v kmetijstvu se v zadnjem desetletju stopnjujejo: na eni strani z večjimi nihanji cen in na drugi strani s posledicami, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Za pripravo ukrepov za uspešnejše soočanje s temi tveganji je bila s strani MKGP oblikovana delovna skupina, v kateri sodelujejo tudi predstavniki KGZS. KGZS je pripravila izhodišča in predlaga, da se običajna tveganja rešujejo na ravni kmetije in s skupnim pristopom. Dohodkovna tveganja večjih razsežnosti bi bilo treba reševati s prostovoljno shemo minimalne cene v okviru posameznih proizvodnih verig; za panoge, kjer so nihanja cen zelo velika, s proizvodno vezanimi plačili; s sektorskimi programi v okviru 1. stebra SKP; z »de minimis« izplačili posameznim sektorjem ter sofinanciranjem zavarovanja in pozavarovanja. Za katastrofična tveganja pa je nujna uvedba rizičnega sklada v sklopu sofinanciranja zavarovanj. UO KGZS pričakuje, da bo država skladno s temi usmeritvami pripravila ustrezne ukrepe.

Predlogi novi vladi za napredek kmetijstva in podeželja KGZS predlaga uresničljive ukrepe iz pristojnosti države z usmeritvijo v zagotavljanje primernih pogojev za napredek kmetijstva, gozdarstva in celotnega podeželja. KGZS med drugim izpostavlja pravočasno izvedbo ukrepov SKP, njihovega financiranja ter rednih izplačil; izvedbo ukrepov za prilagajanje kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe; promocijo slovenske hrane in krepitev agroživilske verige; aktivno zemljiško politiko; stabilno in stimulativno davčno politiko; ukrepe socialne politike; ukrepe za ustvarjanje novih delovnih mest v okviru dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah; poenostavitev administrativnih postopkov ter nemoteno izvajanje javnih služb in delovanje nevladnih organizacij v kmetijstvu in gozdarstvu. Pridelovalci mleka v škripcih Odbor se je seznanil tudi s cenovnimi razmerji pri prireji mleka. čŒeprav je ta najbolje organizirana kmetijska panoga pri nas, ni imuna na nihanja cen na trgu. Večina mleka se proda prek zadružnega sistema, ki tudi oblikuje odkupne cene. Ta je tudi prvi poklican, da za pridelovalce izposluje oziroma iztrži višje cene mleka. Kmetje so, da bi poudarili slovensko kakovost mleka, vstopili v shemoIzbrana kakovost. Njihova želja je bila, da bi s tem dosegli tudi višjo odkupno ceno, vendar teh učinkov še ni. Zdaj so odkupovalci in tudi mlečno-predelovalna industrija na potezi, da uravnotežijo razmere. 

Posebej so se na UO dotaknili prodaje sadja in zelenjave ob cestah. Na tem področju vlada velika zmeda, ki povzroča škodo kmetom, ki se ukvarjajo s pridelavo, še zlasti tistim, ki pridelke tudi neposredno tržijo. Preprodajalci prodajajo ob cestah, ne da bi jim državni upravljavec cest izdal kakršnokoli soglasje. Tudi ob ukrepih zaplembe, ki jih opravi inšpekcija UVVHR, ni resnih posledic, saj praksa kaže, da se že po zelo kratkem času stojnice spet napolnijo. UO KGZS zato zahteva, da država naredi red na tem področju.