Lokalne oziroma stare domače sorte in populacije kmetijskih rastlin, ki so se skozi rodove ohranile na kmetijah, so del bogate slovenske kulturne dediščine. Želimo si, da bi to dediščino ohranili tudi za prihodnje rodove, saj predstavlja pomemben del biotske raznovrstnosti v naših ekosistemih. S pridelovanjem starih domačih sort ohranjamo tudi lastnosti rastlinskih vrst, ki so pomembne za izboljšanje trajnostnega kmetovanja. Stare domače sorte, ki so prilagojene pridelovanju v naših razmerah, so pomembne tudi za vzgojo novih sort, prilagojenih spreminjajočim se razmeram v okolju (suša, poplave, vročinski ekstremi idr.)  ter potrebam uporabnikov.

Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije zbirata podatke o pridelavi starih domačih sort na slovenskih kmetijah. Zato smo pripravili anketo, s katero želimo pridobiti čim več podatkov o starih domačih sortah vrtnin, poljščin, sadnih vrst, vinske  trte ter zdravilnih rastlin in dišavnic, ki se še pridelujejo na slovenskih kmetijah. Zanimajo nas tudi tradicionalni načini njihove uporabe (kulinarika, uporabni izdelki, domača lekarna idr.).

Če tudi pri vas, na vaših kmetijah še vedno ohranjate in pridelujete stare domače sorte, vas prosimo, da izpolnite anketni vprašalnik, ki je objavljen na spletni strani: www.kis.si/staresorte.

S pridobljenimi podatki bomo v okviru nadaljnjega dela lahko sooblikovali načine ohranjanja starih domačih sort in njihovo nadaljnjo uporabo na slovenskih tleh ter zagotovili večjo raznolikost v rastlinski pridelavi sedanjim in prihodnjim rodovom.

Za morebitne dodatne informacije nam pišite na e-naslov: staresorte@kis.si.

Anketo izvajamo v okviru projektne naloge 'Pregled, inventarizacija in monitoring rastlinskih genskih virov, ki so pomembni za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo in situ na kmetijskih gospodarstvih', ki je sofinancirana s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).