Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja

Skupaj za napredek slovenskega kmetijstva in podeželja

JSKS, Sporočila za javnost  | 

Danes se je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v kongresnem centru Thermana v Laškem začel prvi dan 34. tradicionalnega posveta Javne službe kmetijskega svetovanja. Beseda je tekla o skupni kmetijski politiki, lastni pridelavi hrane, pomenu svetovanja, inovacijah za razvoj kmetijstva in vlogi svetovanja pri tem, prenosu znanja ter vključevanju ostalih politik države, ki lahko pripomorejo k razvoju kmetijstva in podeželja.

V Laškem se je danes v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pričel 34. tradicionalni mednarodni posvet javne službe kmetijskega svetovanja. Rdeča nit posveta so aktualne vsebine resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«. Na posvetu s svojimi predstavitvami sodelujejo številni visoki gostje s Slovenije in tujine. »Kmetijski svetovalci smo pomemben del kmetijskega sistema prenosa znanja in inovacij ter s svojim znanjem spreminjamo in razvijamo kmetijstvo,« je poudaril vodja javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS Anton Jagodic ter poudaril vlogo kmetijskih svetovalcev pri razvoju slovenskega kmetijstva. Ob tem je izpostavil pomen mednarodnega povezovanja kmetijskih svetovalcev prek evropskih združenj in stalnega izobraževanja ter povezav z različnimi ustanovami.

Kmetijstvu tisto, kar mu pripada

Da bo kmet eden najbolj cenjenih poklicev 21. stoletja, je prepričan predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru Franc Breznik, ki si dela državnega zbora brez sodelovanja KGZS in kmetijskih svetovalcev težko predstavlja. »Pred nami je čas, ko lahko kmetijstvo vrnemo na tisto mesto, ki si ga zasluži. Kmetijska politika lahko prispeva, da Slovenijo decentraliziramo,« je povedal. 

»Prihodnost prinaša kar nekaj sprememb. Vesel sem prihoda mladih sodelavcev in se veselim sprememb pri načinu svetovanja. Digitalizacija družbe je in bo spremenila  tudi način kmetijskega svetovanja ter življenja na kmetiji. Vse bolj pomembno postaja svetovanje pri duševnemu stanju kmetov. V kmetijstvu je namreč največji delež samomorov, na kmetiji pa se skriva vrsta možnosti, da zapadeš v težave,« je v svojem govoru povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Izpostavil je pomen kmetijskih svetovalcev pri iskanju novih priložnosti in ustvarjanju delovnih mest na kmetiji. Prav tako je izrazil skrb nad pogosto nerealnim zahtevam kmetijskih ukrepov na področju divjadi in zveri ter razumevanja zapletene situacije kmetijskih svetovalcev, ki morajo zagovarjati ukrepe, ki ne prinašajo rešitev. Pri tem je poudaril, da je pomembno, da se politika oblikuje tako, da bo skladna z zahtevami Evropske unije in hkrati sprejemljiva, izvedljiva, predvsem pa bo kmetom prinašala rezultate. Zupančič je izpostavil še pomen preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja afriške prašičje kuge na območje Slovenije ter ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni modrikastega jezika pri govedu in drobnici.

Evropsko mnenje 

Na današnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja je kot predstavnica Evropske komisije sodelovala Inge Van Oost z oddelka raziskav in inovacij. Poudarila je pomen sodelovanja med kmetijskimi svetovalci in kmeti, pomen prenosa znanj na kmetije ter pomen inovativnosti pri podajanju znanj. Izpostavila je uspešno delo EIP operativnih skupin pri iskanju inovativnih rešitev, ki so predstavljene v pravkar izdani brošuri Evropske komisije. Za ta namen se bodo v novem finančnem obdobju sredstva podvojila. To kaže na pomen in uspešnost meddržavnega povezovanja in skupnega iskanja rešitev v kmetijstvu. Pri tem je pohvalila aktivnost Slovenije, ki je kot prva na Evropsko komisijo prijavila meddržavni projekt, ter poudarila, da se uspešnost projektov pogojuje z mednarodnimi povezavami, sodelovanjem različnih izobrazbenih profilov ter poljudnimi načini prenosa znanja v prakso.  

In vladno...

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je ob začetku posveta poudarila pomen kmeta kot skrbnika slovenskega podeželja in pridelovalca hrane ter njegovega vpliva na varno, dostopno in kakovostno hrano. Ob tem je pomembno kreiranje takšne kmetijske politike, ki omogoča ne samo preživetje, temveč tudi razvoj slovenskega kmetijstva. Širina vprašanj zahteva iskanje sinergij in celostni pristop na področju vseh politik. V svojem uvodnem nagovoru je ministrica pohvalila dosedanje sodelovanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in ministrstva pod njenim vodstvom ter pohvalila dobro delujoč sistem javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS ter njen pomen pri prenosu znanja na kmetije.

Delavno v delavnicah

Popoldanski del današnjega posveta je namenjen delavnicam, kjer bodo svetovalci, kmetje, raziskovalci in sodelavci ministrstev oblikovali podlage za delo iz vsebin o neizkoriščenem potencialu dopolnilnih dejavnosti in kaj svetovalci naredijo za njihov razvoj, kako lahko kmetijski svetovalec ob danih pogojih dela kakovostno izpolnjuje potrebe kmetov, o graditvi močnejših povezav med mladimi prevzemniki in njihovimi svetovalci, o svetovanju za nove poslovne priložnosti in spodbujanju podjetnosti na kmetijah, o razvoju digitalizacije slovenskega kmetijstva in JSKS.

V ospredju EIP projekti

Drugi dan posveta bo namenjen izmenjavi izkušenj pri Evropskem partnerstvu za inovacije (EIP), predstavitev slovenskih projektov Evropskega partnerstva za inovacije iz ukrepa M16 Sodelovanje in seznanitev javnosti z aktivnostmi na teh in tudi ostalih projektih (pilotni projekti, projekti Obzorja 2020, Interreg projekti, projekti EIP-AGRI fokusnih in tematskih skupin).

Gradiva in video posnetek s posveta na tej STRANI.

Fotoutrinki s posveta

Service credo.gallery_translatable does NOT exist!  

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Ekološko kmetijstvo , Čebele

Vabilo na usposabljanje, EK

10. 01. 2025 ob 09:00 - 11. 02. 2025 do 11:30

splet

V letih 2023 oz. 2024 ste se odločili za izvajanje intervencije EK (ekološko kmetovanje), zato je potrebno v petletnem obdobju izvajanja obveznosti te intervencije, opraviti skupno 25 šolskih ur usposabljanj, od tega 15 ur v prvih treh letih trajanja obveznosti. Če ste vstopili v intervencijo EK leta 2023, morate 15 ur usposabljanj opraviti do konca leta 2025.
MKGP je določilo 17 tem oz. področij usposabljanj, med katerimi lahko izbirate. Med vsemi temami, ki bodo na voljo, boste lahko izbrali tiste, ki vam bodo najbolj ustrezale glede na usmeritev vaše kmetije.
Priporočamo vam udeležbo na usposabljanjih, ki jih bomo izvedli sodelavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Informacije o usposabljanjih s področij preostalih tem, ki jih bodo izvedli na drugih kmetijsko gozdarskih zavodih, lahko najdete na spletni strani KGZS.