Za uresničljiv strateški načrt za izvajanje nove skupne kmetijske politike moramo vedeti, kdo bo upravičen do sredstev in rabimo konkretne izračune

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine vam posredujemo ključne zahteve ob današnji predstavitvi intervencij Strateškega načrta nove SKP s strani ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na Svetu za kmetijstvo.

Kmetje smo tisti, ki bomo strateški načrt nove skupne kmetijske politike morali izvajati in tudi živeti, zato je ključno, da smo tudi tisti, ki smo ustrezno obveščeni. Le tako ga bomo lahko ustrezno sooblikovali.

Nevladne organizacije namreč opozarjamo na to, da ne moremo podati svojih stališč, dokler ne bodo izdelani podrobni izračuni vplivov intervencij na posamezne sektorje in strukturo kmetij. Brez tega finančno ovrednotenje intervencij ne odraža oprijemljive slike, organi odborov naših organizacij pa se posledično ne morejo odgovorno odločiti o ustreznosti posameznih predlaganih intervencij.

Enako velja tudi za opredelitev aktivnega kmeta. Do danes še ni bila predstavljena in usklajevana z deležniki, kljub temu, da gre za ključni del strateškega načrta nove SKP. Dokler nimamo opredeljenega upravičenca, ki bo koristil sredstva, ne moremo preučevati morebitne uspešnosti intervencij, saj ne vemo, kdo bo tisti, ki jih bo izvajal.

Glede na letni čas, v katerem imajo kmetje največ dela (sezonska dela, žetev, dopusti), je mesec dni za javno razpravo vsekakor premalo. Organizacije, ki predstavljamo slovenskega kmeta in slovensko podeželje, pričakujemo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bo v prvem koraku po objavi predloga strateškega načrta pripravilo regijske predstavitve (prvi mesec), čemur naj sledi čas za pripravo stališč znotraj posameznih organizacij (drugi mesec). Zato je za nas edino sprejemljivo, da se javna razprava podaljša do 2. septembra letos.

Dejstvo je, da se dohodkovni položaj slovenskega kmeta poslabšuje, saj proizvodni stroški naraščajo bistveno bolj od odkupnih cen, ki v posameznih sektorjih celo stagnirajo. Na drugi strani so zagotovljena sredstva za izvajanje strateškega načrta nove SKP močno okrnjena in usmerjena. Zato ne pristajamo na razpravo brez poglobljenih analiz in izračunov vpliva predstavljenih intervencij na dohodkovni položaj agregiranih skupin kmetij, strukturo slovenskega kmetijstva in ohranjanje vitalnega podeželja.

SKUPNA IZJAVA NEVLADNIH ORGANIZACIJ