Dne 15. 11. 2021 so se na skupni seji sestali člani treh strokovnih odborov: SO za poljedelstvo, SO za sladkorno peso, predelavo in skladiščenje in SO za vodovarstvena območja (VVO). Na seji so obravnavali predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 – 2027 (v nadaljevanju SN). Ugotovitve odborov povzema dr. Dušica Majer.

Ključne besede: poljedelstvo, sladkorna pesa, VV, vodovarstvena območja, strokovni odbori

Člani vseh treh odborov so izpostavili številne pripombe in pomislek v zvezi s predlogom SN, ki so povzete v nadaljevanju:

• SOPO: pri intervenciji »naknadni posevki in podsevki« je zahteva po obvezni prisotnosti od 1. septembra do 31. oktobra. Ti datumi so nesprejemljivi, saj moramo v oktobru že izvesti setev ozimin. Primeren datum bi bil od 15. 8. do 10 .10 ..
• SOPO: »ozelenitev njivskih površin čez zimo« ni ustrezen ukrep na težkih zemljah, saj se spomladi porabi več energije kot je od ukrepa koristi. Za njive je najboljša poletna ozelenitev (po 15. avgustu), ki se jeseni podorje in naredi zimska brazda. Za zimsko ozelenitev so ustrezni le pšenica, ječmen, oljna repica, sicer od takšne ozelenitve ni koristi.
• SOPO: v intervenciji »konzervirajoča obdelava tal« oranje ni dovoljeno. Predlaga se, da se dovoli oranje vsaj 1-krat na kolobar oziroma v 3-4 letih, saj tako lažje obvladujemo pleveli.
• KOPOP: intervencija »setev rastlin za zeleno gnojenje« se po novem SN ne more uveljavljati na VVO I. V tem programskem obdobju se ukrep »setev za podor« lahko uveljavlja tudi na VVO I. Predlaga se, da se tudi v novem programskem obdobju dovoli izvedba intervencije na VVO I.
• KOPOP: pri intervenciji »vodni viri« je navedena zahteva, da se lahko uporabljajo samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Predlaga se črtanje te zahteve.
• KOPOP: pri intervenciji »vodni viri« je navedeno, da se uporabljajo gnojila s počasnim sproščanjem. S stališča pridelave žit je to neustrezna zahteva, saj rabijo ta gnojila za delovanje višjo temperaturo in so zato za 1. ter 2. dognojevanje pšenice neprimerna. Predlaga se, da se namesto te zahteve doda zahteva za gnojenje na osnovi hitrih talnih in rastlinskih testov.
• KOPOP: nadstandardne vrednosti v tabeli »mejne vrednosti letnega vnosa dušika v tla« so nesprejemljive. Za pšenico je npr. navedena nadstandardna vrednost 125 kg/ha, kar je dosti premalo; tudi za oljnice je 55 kg/ha prenizka vrednost. S takšnimi omejitvami krušne pšenice z beljakovinami najmanj 11 % ne moremo pridelati, saj gojimo sorte pšenice, ki rabijo za izkoristek svojega potenciala 240 kg dušika/ha. Okolja se pri tem ne ogroža, saj se v izogib predoziranju deli dušik na več obrokov in s testi meri dušik v tleh in rastlinah. Predlaga se, da se preglednica umakne iz strateškega načrta oziroma ustrezen popravek mejnih vrednosti.
• KOPOP: prepoved rastnih regulatorjev v IP je problematična pri žitih (pšenica). Rastni regulatorji vplivajo na močnejši koreninski sistem (s tem na boljši izkoristek hranil in vode) in kompaktnejše steblo, zaradi česar so rastline odpornejše proti poleganju ter proti poškodbam v vetru in neurjih (manjša izguba pridelka), izognemo se okužbam zrnja. Uporaba rastnih regulatorjev je osnovni tehnološki postopek, ki se priporoča pri pridelavi žit in nima negativnega vpliva na okolje, zato se mora dovoliti.
• KOPOP: pri A.18 »setev rastlin za zeleno gnojenje« je naveden datum 15. november, ko je treba posevek zadelati v tla. Ta datum je neustrezen, saj se v spremenjenih podnebnih razmerah in večkrat ekstremnih vremenskih dogajanjih težko zadosti temu pogoju. Predlaga se, da se datum izbriše oziroma napiše samo del stavka: pred setvijo naslednje kmetijske rastline se posevek zadela v tla. Povsod, kjer so datumi, bi bilo bolje postaviti zahtevo z opisnim načinom, brez datuma npr. po 3 tednih po žetvi se mora posejati druga rastlina. Datumi silijo v postopke, ki niso skladni z naravo in razmerami v realnosti.
• KOPOP: intervencija A.18 »setev rastlin za zeleno gnojenje« zavezuje k podoravanju zelenih rastlin, kar je strokovno zgrešen postopek. Te rastline je treba pustiti čez zimo in jih nato spomladi preorati.
• Vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline: navedeno je, da morajo biti beljakovinske rastline prisotne na površini od 7. maja do tehnološke zrelosti oziroma najkasneje do 30. septembra v tekočem letu. Ti datumi so neustrezni za krmni grah.
• Intervencija Plačilo za naravne in druge omejitve: zemljišča na VVO I v SN nimajo opredeljenega statusa – so to zemljišča državnega pomena ali kmetijska zemljišča? Predlaga se, da se ta zemljišča v SN opredeli s posebnim statusom kot npr. OMD ali EKO regije.

Ob koncu seje so poudarili, da morata biti nabor in vsebina posameznih intervencij zastavljena čim širše, da se bo večina kmetov lahko vključila in koristila podpore. Poudarili so, da bi kmetijske subvencije morale biti namenjene izključno kmetijstvu, za večjo pridelavo in samooskrbo, ne pa tudi za naravovarstvene ukrepe, ki bi se morali financirati iz drugih virov.