Skupna seja SO za zelenjadarstvo, SO za sadjarstvo ter SO za dopolnilne dejavnosti

Skupna seja SO za zelenjadarstvo, SO za sadjarstvo ter SO za dopolnilne dejavnosti

Strokovni odbori, Stališča in pripombe, Zelenjadarstvo, zelišča in vrtnarstvo, Sadjarstvo, Rastlinska pridelava, Dopolnilne dejavnosti, Obvestila za javnost, Kmetijstvo, Dopolnilne dejavnosti, Sadjarstvo, Zelenjadarstvo  | 
Skupna seja SO za zelenjadarstvo, SO za sadjarstvo ter SO za dopolnilne dejavnosti
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravlja Pravilnik o izjemah glede tržnih standardov za prodajo svežega sadja in zelenjave na registriranih tržnicah in za neposredno dostavo. Na pravilnik je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v okviru javne obravnave in na usklajevalnem sestanku podala več pripomb in predlagala, da se pravilnik predstavi pristojnim strokovnim odborom na KGZS in skupaj z njimi razreši odprta vprašanja in pomisleke.

Ključne besede: tržni standardi, sadjarstvo, zelenjadarstvo, dopolnilne dejavnosti,

S tem namenom so se 14. 5. 2024 s predstavniki MKGP in Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sestali člani strokovnega odbora za zelenjadarstvo, strokovnega odbora za sadjarstvo in strokovnega odbora za dopolnilne dejavnosti. Sestanka so se udeležili tudi predstavnik Zadružne zveze Slovenije in predstavnica Združenja sadjarjev Brda.

Na seji so predstavniki MKGP in UVHVVR najprej predstavili zakonodajne okvire EU za tržne standarde za sveže sadje in zelenjavo (Uredba (ES) št. 1308/2013; Uredba komisije št. 543/2011; Uredba komisije št. 2429/2023 o določitvi podrobnih pravil za sektor sadja in zelenjave) ter mednarodne standarde, ki so opredeljeni v UN/ECE ali v OECD. Nato je sledila predstavitev predloga Pravilnika o izjemah glede tržnih standardov za prodajo svežega sadja in zelenjave na registriranih tržnicah in za neposredno dostavo.

V obsežni razpravi se je odprlo več vprašanj, glavnina razprave pa se je vrtela okrog definicije »registrirana tržnica«, saj Zakon o kmetijstvu v 61. členu govori zgolj o tržnicah, nikjer pa ni pojasnjeno, kaj je registrirana tržnica. Pridelovalci so opozorili, da obstaja več tržnih poti in mest neposredne prodaje potrošniku, ki niso tržnice in jih mora pravilnik prav tako vključevati. Opozorili so tudi na problem preprodajalcev in neurejenega statusa tujih državljanov, ki prodajajo svoje pridelke v Sloveniji ter na zelo ohlapne določbe iz Zakona o trgovini, ki dovoljuje prodajo trgovcem pod precej blažjimi pogoji kot je to zahteva za kmete, ki prodajajo svoje pridelke.

Prisotni so ugotovili, da problematični niso standardi, ampak je problem v definiciji mesta/prostora, kjer bi se naj standardi izvajali. Ta mesta morajo biti definirana širše in ne samo kot registrirane tržnice, saj večina tržnih mest ni opredeljenih kot registrirane tržnice. Dogovorili so se, da do naslednjega sestanka pripravijo definicijo tržnih mest/prostorov za neposredno trženje pridelkov lokalnih slovenskih pridelovalcev in predlog, kako naj bo urejena prodaja tujih pridelovalcev in njihovih pridelkov v Sloveniji.

 

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki