Slovenija se pridružuje EFSA v vseevropski kampanji za ustavitev afriške prašičje kuge (#StopASF)
Prašičereja, Živinoreja, Gospodarjenje |
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) skupaj z Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v letu 2023 združuje moči v vseevropski kampanji v podporo boju proti afriški prašičji kugi (APK). Kampanja #StopASF, ki poteka že četrto leto, ozavešča rejce, lovce in veterinarje v osemnajstih evropskih državah, vključno s Slovenijo, o tej zelo nalezljivi bolezni in jih spodbuja k ukrepanju za ustavitev njenega širjenja.
Ključne besede: afriška prašičja kuga, #StopASF
"Afriška prašičja kuga je v zadnjem desetletju dramatično vplivala na evropski sektor prašičereje in še naprej ovira lokalna in regionalna gospodarstva. Najnovejši podatki sicer kažejo spodbudne znake, da bi vsa prizadevanja za zaustavitev širjenja virusa lahko bila učinkovita, vendar pa slika po Evropi ni v celoti pozitivna, zato moramo ostati pozorni. Rejci, lovci in veterinarji imajo še posebej pomembno vlogo pri zgodnjem odkrivanju bolezni," pripoveduje Bernhard Url, izvršni direktor EFSA.
Kampanja #StopASF spodbuja rejce, veterinarje in lovce, naj "odkrijejo, preprečijo, prijavijo" primere APK pri domačih in divjih prašičih. Akcija poteka v sodelovanju z lokalnimi organi v osemnajstih državah, v Sloveniji pa jo vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
"Čeprav APK v Sloveniji še ni bila potrjena, Uprava z vso resnostjo in zaskrbljenostjo pristopa k izvajanju ukrepov za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje bolezni. Kakor se lahko na vnos bolezni po naravni poti – se pravi z divjimi prašiči – pripravimo, pa vnos bolezni, za katero je odgovoren človeški faktor, ne moremo predvideti. Zato so glavne aktivnosti usmerjene v ozaveščanje o APK tako rejcev, lovcev , veterinarjev kot tudi javnosti, saj verjamemo, da lahko le na ta način zmanjšamo možnosti vnosa oziroma nadaljnjega širjenja bolezni," je dejala dr. Blaža Nahtigal, EFSA informacijska točka v Sloveniji.
V novem poročilu[1], ki ga je objavila agencija EFSA, se je leta 2022 število izbruhov APK v populacijah domačih in divjih prašičev v državah, kot so Romunija, Poljska in Bolgarija, v primerjavi s prejšnjim letom precej zmanjšalo. Vendar se je APK ponovno pojavila v Grčiji in na Češkem ter se še naprej širi v državah, ki mejijo na EU, kot sta Srbija in Moldavija. V Severni Makedoniji je bil primer prvič prijavljen leta 2022. V Sloveniji bolezen še ni bila ugotovljena.
Spoznajte, sodelujte, delite!
Obiščite spletno mesto kampanje o APK, kjer najdete več informacij, tudi infografike, že pripravljene objave za družbena omrežja in drugo gradivo.
Za EFSA kot agencijo EU veljajo načela Uredbe (EU) 2018/1725. Ta ima enako pravno vrednost kot Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) 2016/679 (GDPR), ki se uporablja v državah članicah EU ter je usklajena s pravili in načeli GDPR o varstvu osebnih podatkov.