Novinarska konferenca o tednu slovenske hrane in prehranskih smernicah. Z leve: Borut Florjančič - ZZS, Boštjan Noč - ČZS, Roman Žveglič - KGZS in Doris Letina - ZSPM

Slovenski kmetje opozarjajo, da se ob novih smernicah za prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih stvari ne obravnava celovito glede na naše okoliščine. Ob sledenju prehranskim normativom pogrešajo upoštevanje tradicije, naravnih danosti in pomena lokalne oskrbe s hrano. Pri doslednem upoštevanju prehranskih smernic se namreč kaže, da te bolj omejujejo kot spodbujajo oskrbo šol s hrano iz lokalnega okolja.

Avtor: Zbornični urad

Na današnji novinarski konferenci so predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij osvetlili aktualno problematiko novih prehranskih smernic, ki jih pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Gre za strokovni dokument, namenjen predvsem organizatorjem in vodjem prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, s ciljem zagotavljanja zdrave prehrane otrokom in mladostnikom. 

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je uvodoma poudaril, da sicer pozdravljajo lansko odločitev vlade, ki je razglasila teden slovenske hrane, a je to še premalo. »Od države pričakujemo, da bo izboljšala pogoje za lokalne dobavitelje, da bo slovenska hrana vse leto na mizi in ne samo v tednu hrane. Glede vloge medu v smernicah nas je zbodlo, da omejujejo med le zato, ker je sladek, zanemarja pa se vse druge koristne sestavine in učinke medu.  Menim, da otroci v enem tednu pojedo več sladkorja iz drugih virov kot medu v celem letu.«

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je nadaljeval, da bi moral Strateški svet za prehrano pri vladi  najprej proučiti stanje, od kod in v kakšnih količinah prihaja hrana v javne zavode. Šele na podlagi tega bi bilo potem možno oblikovati smernice. Sicer pa je cilj vseh vpletenih, da v javne zavode pride največja možna količina slovenske hrane. Poleg pozitivnih učinkov zauživanja lokalne hrane in okoljske razsežnosti gre tukaj tudi za denarni krog, ki omogoča ekonomsko blaginjo države.

»Potrebujemo več celovitega izobraževanja o hrani, kakšna je vloga kmeta in njegov pomen za ohranjanje kulturne krajine. V Sloveniji imamo na prebivalca 800 kvadratnih metrov njiv in 1300 kvadratnih metrov travinja. S teh površin lahko dobimo visokokakovostne beljakovine le tako, da travo pojedo krave, ovce, koze, konji in le prek njih lahko pridelamo hrano za ljudi,« je ponazoril Žveglič.

Predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine Doris Letina je dodala, da nove smernice pravzaprav omejujejo lokalno dobavo in preveč izpostavljajo hrano višje kakovosti (ekološko, izbrana kakovost …). Meni, da bi moralo imeti večjo težo predvsem dejstvo, da je hrana iz lokalnega okolja. »V besedah vsi podpirajo slovensko, v dejanjih, kot so te smernice, pa tega ne vidimo.«

V tem smislu je nadaljeval tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.  »Lani smo predlagali, da bi imeli starši vpogled v to, od kod prihaja na mizo hrana za njihove otroke v šolah, a prave volje s strani pristojnih za to ni.

Na Zadružni zvezi Slovenije ocenjujemo, da je smernice treba dopolniti v smislu, da se bolj upoštevajo naše posebnosti in okoliščine. Omejevati zauživanje živalskih beljakovin ob zavedanju, da je na žalost za mnoge otroke lahko šolska malica edini topel obrok v dnevu, je nespametno. Pri dobavi hrane v javne zavode se zavzemamo za pozitivno diskriminacijo. Razumemo, da so šole pod pritiskom zniževanja stroškov, zato varčujejo pri elektriki in ne vklapljajo hladilnic. To pa ima za posledico, da morajo dobavitelji dnevno dobavljati hrano in jim to zelo poveča stroške. To je primer, kjer bi morala vstopiti država ali občina,« je še povedal Florjančič.

----------------------

Video posnetek novinarske konference