Člani Sveta KGZS na 8. redni seji

Člani Sveta KGZS o SKP, zakonu o nepremičninah in vetrolomu

Ključne besede: SKP, vetrolom, zakon o nepremičninah

V začetku tedna je potekala 8. redna seja Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Svet), na kateri so med drugim obravnavali predlog stališč KGZS o Skupni kmetijski politiki po letu 2020. Člani Sveta so tudi govorili o nedavni škodi, ki jo je povzročil vetrolom v nekaterih delih Slovenije, in posledicah, ki naj bi jih prinesel novi zakon o nepremičninah.

Člani Sveta so obravnavali predlog zborničnega stališča o skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2020. Soglasno so menili, da je treba dati poseben poudarek povečanju obsega pridelave hrane na področjih, kjer se obseg zmanjšuje oziroma obstaja možnost za povečanje obsega. Prav tako se mora krepiti položaj kmetov v agroživilski verigi, hkrati pa ohraniti pridelavo in prirejo na celotnem teritoriju države, še posebej na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost. Med drugimi cilji so člani Sveta navedli zmanjševanje tveganj povezanih s podnebnimi spremembami in nadgradnja sistema prenosa znanja v kmetijstvu (AKIS) v smeri še večje učinkovitosti.

Proti obdavčitvi kmetijskih zemljišč in gozdov

Svet je razpravljal tudi o napovedanem zakonu o nepremičninah in ponovno potrdil stališče zbornice, da ne pristajajo na kakršnokoli obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov, saj so ta zemljišča že obdavčena prek katastrskega dohodka. Prav tako bi vsaka nova obdavčitev še dodatno otežila že tako slab položaj slovenskega kmetijstva. Člani Sveta so tudi zahtevali, da vlada pri pripravi zakona vključi zbornico in jo seznani s predlogom zakona. 

Tudi vetrolom je naravna nesreča

Glede na škodo, ki jo je nedavno povzročil vetrolom v nekaterih delih Slovenije, je Svet predlagal, da naj se kot višjo silo oziroma kot hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo, upošteva tudi vetrolom. Hkrati so podprli sklepe sveta Območne enote KGZS Slovenj Gradec za izvedbo nujno potrebnih aktivnosti za pomoč kmetijam, prizadetim zaradi naravnih nesreč v gozdovih. Tako naj bi prizadetim kmetijam zaradi dolgoročnega izpada prihodkov iz gozdarstva podelili najmanj 30-letno koncesijo za delo v državnih gozdovih. Poleg tega je treba kmetijam, ki so vključene v obdavčitev po dejanskih prihodkih, izredni prihodek zaradi prodaje lesa iz prizadetih površin razdeliti v daljše časovno obdobje. Ker so ponekod gozdne ceste hkrati tudi edine poti do kmetij, je treba med sanacijo gozdov zagotoviti prevoznost cest do teh kmetij.

Ne nazadnje pa naj o vseh težavah, ki so povezane z vetrolomom in podlubniki, čim prej razpravlja tudi Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora in naj sprejme ustrezne sklepe oziroma ukrepe.