V sklopu aktivnosti portala Dobrote slovenskih kmetij je konec aprila, v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, potekalo izobraževanje na temo zelenega javnega naročanja. »Komunikacija z naročniki je dovoljena!« je med drugim poudaril Matej Cerovšek, član ekipe za zeleno javno naročanje.

Ključne besede: Zeleno javno naročanje, Dobrote slovenskih kmetij, lokalni kmetje, hrana

Na vabilo KGZS in portala Dobrote slovenskih kmetij je 25 udeležencev izobraževanja, aktivno sodelovalo v razpravi glede možnosti dobave lokalno pridelanih živil v javne zavode. Osvežili so znanje o postopku javnega naročanja (JN) ter opredelili najpogostejše napake ponudnikov pri oddaji ponudbe. V praktični delavnici izpopolnili znanje glede priprave ponudbene dokumentacije ter se spoznali z možnostmi uporabe informacij na Portalu JN. »Javni zavodi precej raje komunicirajo s kmeti kot grosisti, ki običajno tovrstne pogodbe sklepajo prek odvetnikov,« je ob tem poudaril eden od udeležencev.

Portal javnih naročil ali ERAR omogoča dostop do podatkov o evidenčnih naročilih, objavljenih javnih naročilih in sklenjenih pogodbah. Javni zavodi kmetije, ki ponujajo živila, povabijo k sodelovanju za tako imenovane izločene sklope. Ti se izvajajo, če je ocenjena vrednost sklopov 80.000 EUR in skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe ZJN-3 ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

Kako pomembno je povezovanje in predstavitev kmetij naročnikom kot so vrtci in šole, tudi v smislu predstavitev življenja na kmetijah in načina pridelave in prireje hrane otrokom, je v svoji predstavitvi poudarila Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. »Ponudnik naj javnim zavodom predstavi živila ter tudi recepte, da bodo znali njihova živila preudarno uporabiti,« priporoča Kvas Majerjeva.

Primerov dobre prakse povezovanja lokalnih pridelovalcev hrane z organizatorji šolske prehrane je vse več. Pomemben je odnos županov, ki imajo pomembno vlogo pri spodbudi in odločitvi za nabavo lokalnih živil. Zakonodaja je dobra, so si bili enotni sodelujoči na predstavitvi, a treba jo je znati pravilno uporabiti. To zahteva nekaj prakse, precej dela in zaupanje ter korekten odnos tako ponudnika kot naročnika. Šole večinoma nimajo možnosti skladiščiti večje količine živil, zato tudi nimajo možnosti zavrniti naročene hrane. Predvsem pri ekološko pridelani lokalni hrani predstavljajo problem tudi polži v solati, oblika krompirja in podobno. Uporaba tovrstnih živil zahteva nekoliko več ročnega dela, kar ni vedno izvedljivo.

»Da na naši šoli otrokom lahko zagotovimo zdravo, ekološko malico, imamo sestavljenih več različnih jedilnikov. Ena od ljubših malic otrok je: zeliščni čaj z medom, polbeli kruh in krušne peči, telečje hrenovke,« je razložila organizatorka šolske prehrane na OŠ Vojnik in OŠ Antona Bezenška Frankolovo Polona Bastič.  Poudarja, da je za vključevanje lokalnih ponudnikov potrebna podpora vodstva šole, kar na njihovi šoli imajo. Vsak teden je v kontaktu s povprečno petimi lokalnimi ponudniki živil. Obveščajo jo o sezonski/novi ponudbi, dostavijo živila ob dogovorjenem dnevu/uri, pravočasno izdajo e-račun, prinesejo certifikat/deklaracijo. »Lokalni ponudniki lažje prilagodijo potrebam po embalaži, embalažo odpeljejo in jo ponovno uporabijo, priporočijo drugega ponudnika, povabijo na ogled kmetije,« poudarja prednosti tovrstnega sodelovanja in še, da se s pridelovalci srečuje na borzi lokalnih živil in tržnicah.

Lepo vabljeni, da spremljajte informacije glede stanja ponudbe živil in možnosti javnega naročanja na portalu Dobrote slovenskih kmetij. Vabljeni, da na njem predstavite svojo ponudbo, ki bo na vašo željo preusmerjena v spletni Katalog živil, ki je namenjen javnim zavodom in Horecca sektorju. Predstavitev na portalu Dobrote slovenskih kmetij omogoča povezovanje in poslovno sodelovanje.

Izobraževanje je bilo izvedeno v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, vodilni partner projekta je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE).