Rezana in odprašena slama postaja eden izmed najbolj uporabljenih materialov za nastilj po vsej Evropi poudarjata Nataša Imenšek, ŽIPO Lenart, in Tamara Korošec, KGZS - Zavod Maribor.

Rezana in odprašena slama se je pojavila predvsem zaradi potreb številnih kmetijskih gospodarstev po kakovostnejšem nastilju, s katerim je enostavno rokovati in ga skladiščiti v primerjavi z najbolj tradicionalnim nastiljem – običajno pšenično slamo in drugimi nastilji (žagovina, lesni oblanci ipd.). Proizvodnja rezane in odprašene slame lastnega porekla poteka od leta 2015 tudi v Sloveniji.

Proizvodnja rezane in odprašene slame

Proizvodnja rezane in odprašene slame se začne na polju ob žetvi pšenice, kjer proizvajalec najprej preveri in nato še poskrbi za to, da je vhodna surovina (pšenična slama), ki vstopi na sodobne proizvodne linije, kakovostna, pravilno posušena in pravilno skladiščena do same predelave. Lastnosti, kot so siva barva, vonj po plesni ali zemlji in na otip mlahava slama so pokazatelji, ki povedo, da vsebuje slama povečano število plesni, bakterij ali kvasovk in je neprimerna za uporabo. Pravilno oziroma predvsem dovolj dolgo trajajoče sušenje slame pa je tisto, s katerim lahko bistveno preprečimo nastanek plesni, ki se pojavijo zaradi poletnega dežja na prelomih poleženih žitnih stebel.

Slamo oziroma bale slame, ki vstopijo na linijo za pridobivanje rezane in odprašene slame, je potrebno najprej vrniti v razsuto stanje. Proces poteka v ˝grobem sekalniku za slamo˝, ki sestoji iz dveh polžev z dodanimi prilagojenimi rezili. Polža omogočita grobo razsekovanje in premikanje slame po sistemu naprej, kjer se najprej odstranijo večje nečistoče in primesi, ki so težje od slame (kamenje, pesek, ostanki zemlje itd.). Od tam naprej potuje slama v mlin, kjer poteka mletje in rezanje slame. Končni proizvod je slama, ki ima prečno in vzdolžno porušeno strukturo. Dolžina novo nastale slame je odvisna od karakteristik mlina in uporabljenih sit. Slama krajše dolžine in pravilno porušene strukture pomeni večjo vpojnost in manjšo prostornino oziroma mehkobo nastilja in obratno, zato sta optimalna obdelava in dolžina takšni, ki hkrati omogočita zadovoljivo vpojnost in mehkobo nastilja ter zadostita potrebam na trgu. Kot optimalna dolžina slame se je po predhodno opravljenih testiranjih z različnimi dolžinami slame pri potrošnikih izkazala slama z dolžino med 2 in 3 cm.

Odpraševanje

Po postopku mletja in rezanja sledi postopek odpraševanja slame v ˝odstranjevalcu prahu za slamo˝. Polž v sistemu omogoči premikanje slame po sistemu naprej (poševno navzgor), pri tem pa se na spodnji strani skozi sita odstranijo večji in manjši težji prašni delci. Lopatice, ki so nameščene v zgornjem delu sistema, poskrbijo za dodatno tresenje in vertikalno gibanje slame, pri čemer se fini prašni delci odstranijo s pomočjo odsesavanja ali t. i. aspiracije. Tako predelana slama se v nadaljevanju proizvodne linije kompaktira in zapakira 8 ali 20 kg težke kocke/bale, zavite v folijo. Proizvod je naraven, brez dodatkov in trajnosten. Bale so enostavne za skladiščenje in pripravljene za uporabo. Predvsem so primerne za nastilj pri pitovnih piščancih, konjih in prašičih. Slama je uporabna tudi kot dodatek v krmnih obrokih in kot vrtna zastirka. Kljub vsemu glavnino potrošnikov (okrog 80 %) v Sloveniji proizvedene slame še vedno predstavljajo druge evropske države, predvsem Avstrija, Nemčija in Italija.

Številne prednosti

Uporaba rezane in odprašene slame za nastilj je odvisna od vrste živali in pogojev reje živali oziroma tehnologije, splošno znano pa je, da slama iz nastilja velikokrat postane krma, zato mora biti njena kakovost še toliko boljša. Rezana in odprašena slama ima kot nastilj številne prednosti v primerjavi z običajno slamo. Običajna slama namreč vpija vlago in urin samo ob koncih oziroma prelomih, rezana slama pa dodatno še po dolžini. Glede na izvedena testiranja in izkušnje rejcev naj bi 1 kilogram takšne slame vpil do 6 litrov tekočine, medtem ko je vpojnost običajne slame od dva- do trikrat manjša. Izkušnje uporabnikov pričajo tudi o tem, da rezana in odprašena slama zaradi boljše vpojnosti kot nastilj obstoji dlje časa, posledično je manjša tudi njena poraba in potrebe po skladiščnih kapacitetah, manj je tudi gnoja. V okviru projekta ˝Tehnološka in ekonomska analiza nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali˝ smo pri pitovnih piščancih dokazali, da je pri uporabi rezane in odprašene slame bistveno večji delež nastilja ostal popolnoma suh (sipek, ki ga enostavno razbrskamo s čevlji) tako v primerjavi z uporabo žagovine (sveža, nekoliko vlažna) kot tudi v primerjavi z uporabo lesnih oblancev (pretežno suhi). Rejci, ki sodelujejo v projektu, so tako potrdili, da obstojnost nastilja ni odvisna samo od vlažnosti materiala, ampak od več drugih lastnosti. Pri piščancih je uporaba nastilja iz rezane in odprašene slame vplivala tudi na počutje živali. Zaznali smo bistveno več raziskovalnega vedenja, brskanja in izvajanja prašne kopeli v primerjavi s piščanci na žagovini. Uporaba rezane in odprašene slame je zmanjšala pojavnost poškodb nožnih blazinic in skočnega sklepa ter pojavnosti prsnih žuljev. Prav tako je bil delež pogina piščancev, vseljenih na slamo, manjši.

Glede na spoznanja rejcev je čiščenje hlevov, predvsem odstranjevanje fig pri konjih, kjer je bila kot nastilj uporabljena rezana in odprašena slama, olajšano in učinkovitejše, saj pri kidanju slama lepo spolzi skozi vile in tako ne odstranjujemo preveč še uporabnega nastilja. Rezana in odprašena slama se zelo hitro kompostira oziroma razpade in pretvori v kakovostno naravno gnojilo.

Večja ekonomičnost

V okviru projekta je bil poleg učinkov na rejo živali predstavljen tudi ekonomski učinek uporabe rezane in odprašene slame pri reji pitovnih piščancev. V primerjavi z žagovino in oblanci se je pri rezani in odprašeni slami izkazalo, da so bili stroški za nastilj sicer višji, vendar so bili v večini primerov nižji stroški za krmo in stroški ročnega dela, kar je privedlo do boljšega finančnega rezultata in višjega koeficienta ekonomičnosti. Pri vseh kmetijskih gospodarstvih, ki so bila vključena v projekt kot rejci pitovnih piščancev, so bili tako potrjeni pozitivni ekonomski rezultati v serijah poskusov, kjer je bila kot nastilj uporabljena rezana in odprašena slama. Pri uporabi rezane in odprašene slame pri reji piščancev smo v splošnem torej dokazali povečano konkurenčnost kmetijstva in izboljšanje bivalnih razmer za živali, kar je doprineslo k zagotavljanju višjih etoloških standardov v primerjavi z uporabo nastilja iz lesnih komponent.

Potrošniki rezane in odprašene slame in rejci, ki so sodelovali v projektu ˝Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali˝, so tako potrdili številne prednosti te slame v primerjavi z drugimi oblikami nastilja, kar dodatno potrjuje široko razširjenost takšne vrste nastilja v Evropi in predstavlja pomembno smernico pri izbiri nastilja za rejo živali tudi v Sloveniji, kjer kakovost in prednosti rezane in odprašene slame še niso tako dobro poznane.  

Pilotni projekt ˝Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali˝ je financiran iz programa za razvoj podeželja.