Mlada čebula, krhka rdeča redkvica, sveža pomladna solata, kolerabica in jagode. Bil je 25. maj in odprtje sezone domače zelenjave ter sadja na mariborski tržnici.

Ključne besede: kmetijstvo, pridelovalci vrtnin, sadjarji, kmetijski svetovalci, sezonska hrana

Živimo v času, ko je v trgovinah večina zelenjave dostopna skozi vse leto. Ozaveščen kupec se zaveda pomena lokalne pridelave in posega po sezonskih pridelkih lokalnih pridelovalcev. Sezona domače zelenjave v Sloveniji se običajno začne spomladi, natančneje konec marca ali v začetku aprila, ko se začnejo na trgu pojavljati prve spomladanske zelenjadnice, kot so špinača, redkvice, kolerabica, mlada čebula, solata in blitva. V juniju in juliju se ponudba razširi na številne druge vrste zelenjave, kot so paradižnik, kumare, paprika, bučke, fižol, krompir in korenje. Sezona traja vse do jeseni, ko so na voljo tudi jesenske vrste zelenjave, kot so buče, ohrovt in brstični ohrovt. Tudi na mestnih tržnicah se skozi celo leto najde vse, sezonsko in tisto od drugod. Je kar dobro, da se malo podučimo, kaj je domače in kaj »pritaknjeno«.

Verjetno ni pridelovalca vrtnin, pa tudi ne vrtičkarja, ki ne bi poznal specialistka za vrtnarstvo s KGZS – Zavoda Maribor Miše Pušenjak. Je pravi vrelec znanja, ki ga širi z veliko mero srčnosti. Tako je bila izjemna tudi v vlogi osrednje gostje sezonskega odprtja sezone domače zelenjave in sadja, ki je 25. maja potekal na tržnici Maribor. Obiskovalcem je razložila vrsto uporabnih napotkov, kako pridelovati zelenjavo, in opominjala na pomen obiskovanja tržnic ter nakupa sezonske hrano.

Dogodek je organiziralo Združenje pridelovalcev vrtnin Maribor, ki združuje sedemdeset članov. Ti pridelujejo zelenjavo, sadje in poljščine ter pridelke prodajajo doma in na tržnicah. »Organizirali smo se leta 1993 z namenom, da lažje komunicirali z lastniki tržnic. Sedež združenja je na KGZS – Zavodu Maribor, kjer imamo strokovno tajnico in vse potrebno za delovanje združenja,« pove Erna Skok med tem, ko prodaja imenitne jagode, ki jih pridelujejo na družinski kmetiji Skok. Število članov združenja se žal manjša, ker je populacija aktivnih pridelovalcev sadja in zelenjave vse manjša, pove Erna, ki je kot članica sveta KGZS aktivno vključena v reševanje kmetijskih izzivov. »Vesela sem, da smo kmetje povezani v zbornici, da se sliši tudi male kmete, ki bi drugače še hitreje izginjali.  Napredovala bi podjetja, ki v Sloveniji žal na koncu preidejo v tuje lastništvo,« še poudari in pohvali delo kmetijskih svetovalcev.

Na tem mestu se v pogovor vključi Miša, ki opozori na precej težko situacijo kmetijskih svetovalcev, ki delajo v sklopu javne službe: »Plače so res minimalne, narediti bi morali vse, kar si kdo zaželi. V pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki je pogoj za delo kmetijskega svetovalca, je vloženega veliko dela, a kasneje se s svetovalci dela kot »svinja z mehom«. Na tak način za tovrstno delo ne bo mladih, predvsem pa ne pametnih mladih«. Doda še, da je naloga kmetijskega svetovalca pomagati kmetom, žal pa birokracija omejuje tudi kmetijske svetovalce. Ob tem se je treba zavedati, da ne gre zgolj za klikanje po računalniku, gre za delo, ki zahteva zbranost in se vsaka napaka lahko hitro finančno ovrednoti, kar je hudo.

O pomenu uživanja sveže in lokalno pridelane zelenjave po visokih standardih Evropske unije je s pripravo okusnih prigrizkov iz mlade čebule, krhke rdeče redkvice in sveže pomladne solate povedala Tanja Verhovnik v sklopu evropske kampanje spodbujanja zdravega življenjskega sloga »Enjoy it's from Evrope«. Morda pred nakupom zelenjave in sadja vseeno pomislimo, kaj se dobi sedaj na tržnici pri slovenskih kmetih in kaj je »pritaknjeno«.

Zakaj že? Hrana, ki jo pridelajo lokalni kmetje, je sveža, sezonska in pestra. Ima večjo hranilno vrednost, boljši okus in svežino. Takšna hrana se z užitkom zaužije in se je manj zavrže. Neposredno srečanje s kmeti omogoča potrošniku sledenje izvoru hrane. Lokalna pridelava zmanjšuje potrebo po intenzivnem kmetovanju, prispeva k ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotski raznovrstnosti. Ohranja tradicionalne kmetijske prakse in kulinariko kot del nesnovne kulturne dediščine. Podpira gospodarsko stabilnost družbe kot celote, saj ohranja delovna mesta na podeželju. Nakup na tržnici prav tako spodbuja občutek skupnosti in povezanosti med potrošniki in kmeti, kar krepi družbeno odgovornost in lokalno solidarnost. Kupovanje pri kmetu na lokalni tržnici je neprecenljivo za posameznika in za skupnost kot celoto.