»Glavni vzrok za spremembo zakona je dejstvo, da se s spremembo Zakona o ohranjanju narave s 1. majem 2020 odzavaruje šakala in tako postane lovna vrsta. Ker se z šakalom do sedaj ni upravljalo, je s spremembo zakona opredeljena odškodninska odgovornost za škodo po šakalu in sicer škode naj bi tri leta po uveljavitvi zakona plačevala država, po tem datumu pa upravljavci lovišč,« pojasnjuje Andrej Andoljšek, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Ključne besede: šakal, odzavarovanje, škode po divjadi

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot resorno ministrstvo pripravilo še nekaj predlogov sprememb v okvirih, ki še omogočajo sprejemanje zakona po hitrem postopku.

V predlogu je bila zaradi jasnosti in nedvoumnosti dosedanjih določb opredeljena odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo, priznavanje lovskih izpitov, pooblastila lovskih inšpektorjev. Zaradi racionalizacije postopkov je bilo predlagana tudi izdelava letnih načrtov za LUO za dve leti in postopek izdaje dovoljenj za uporabo umetnih virov svetlobe za vrste, ki jih je že sedaj možno loviti ponoči ( divji prašič, male zveri).

Nujna priprava natančnejših kriterijev za ugotavljanje škode po divjadi

Temeljno določilo sprememb Zakona, ki se poleg škod po šakalu, dotika lastnikov zemljišč, pa je bil predlog, da se črta 7. Odstavek 52. člena, ki govori, da mora vlada pripraviti natančnejše kriterije za ugotavljanje škode od divjadi in merila za ugotavljanje njihove višine. Čeprav je bil Zakon sprejet že leta 2004, pa do sedaj teh določil še ni bilo pripravljenih. Te očitke je izrazil Ministrstvu tudi Varuh človekovih pravic.

Ministrstvo je sicer pripravilo osnutek » Uredbe o škodah«, vendar so bile predlagane rešitve za predstavnike lastnikov nesprejemljive. Črtanje 7. Odstavka 52. člena je podpirala tudi Lovska zveza Slovenije, češ da so določbe Zakon o divjadi glede škod po divjadi dovolj natančno opredeljene in posebna Uredba glede tega ni potrebna.

Predlagana določila Sprememb zakona o divjadi in lovstvu je obravnaval tudi Odbor za gozdarstvo in lovstvo pri KGZS. Odbor se ni strinjal s črtanjem 7. Odstavka 52. člena in zagovarja stališče, da je »Uredba o škodah« potrebna. Pripomba KGZS je bila upoštevana.

Po usklajevanjih z različnimi deležniki so v predlogu sprememb zakona ostale samo določbe glede šakala, glede dvoletnih načrtov za upravljanje z divjadjo, določila glede pridobitve lovske izkaznice in njenega preklica.