Opredeljenih pet novih dopolnilnih dejavnosti

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. S to uredbo se uvajajo nujne spremembe in dopolnitve za izvajanje uredbe, ki so povezane s spremembami predpisov s področja kmetijstva in dohodnine. Določa se pravilno rabo grafičnih enot rabe zemljišč (GERK), pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, vlaganje zbirne vloge, sporočanje istovrstne skupine pridelkov, izjemo za zagotavljanje deleža lastnih surovin pri proizvodnji piva, plačljivo nudenje športnih rekvizitov gostom, nudenje prostora za bivalna vozila na turističnih kmetijah z nastanitvijo ter spremembe dejavnosti socialno varstvo. Pri pridobitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti se ne zahteva več vpisa v register obrata.  

Uvajajo se nove dopolnilne dejavnosti:

 - proizvodnja krmil,

- konzerviranje in vlaganje jajc,

- nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom,

- nabiranje smole,

- svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj.  

Dopolnilno dejavnost socialno varstvo lahko opravlja nosilec, ki je pridobil odločbo o pravici do sredstev iz podukrepa Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani iz Programa razvoja podeželja v Republiki Sloveniji v obdobju od 2014 do 2020. Kmetija lahko nudi celodnevno bivanje največ šestim osebam v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah, dnevne oblike bivanja pa največ dvanajstim osebam. Uredbo o dopolnilnih dejavnostih opredeljuje Zakon o kmetijstvu, ki določa, da Vlada RS predpiše vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje. Dopolnilne dejavnosti kmetijam omogočajo boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti, izkoriščenosti delovnih moči, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetij in novih delovnih mest na podeželju.

V Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji so določene oblike povezave med osnovno kmetijsko pridelavo in dopolnilno dejavnostjo. Zahtevajo se minimalni deleži domačih pridelkov ali izdelkov pri predelavi ali porabi v turizmu na kmetiji. Potrošnikom se omogoča izbiro kmetijskih izdelkov, ki so narejeni iz surovin s slovenskih kmetij. Dopolnilne dejavnosti opravlja več kot 4.600 slovenskih kmetij, ki imajo dovoljenja za opravljanje preko 17.300 vrst dopolnilnih dejavnosti (povprečno 3,8 dejavnosti na kmetijo).

Na kmetijah se lahko opravljajo naslednje skupine dopolnilnih dejavnosti:  

- predelava primarnih kmetijskih pridelkov;

- turizem na kmetiji;

- predelava gozdnih lesnih sortimentov;

- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij;

- vzreja in predelava vodnih organizmov;

- dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;

- predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov;

- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;

- svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;

- socialno varstvo.

Pomembne dopolnilne dejavnosti na kmetijah predstavljajo predelava primarnih kmetijskih pridelkov (preko 3.600 dopolnilnih dejavnosti), v katero spadajo peka kruha, predelava mleka, mesa, sadja in podobno. Kmetije predelajo svoje pridelke, s čimer lahko dosežejo dodano vrednost svojih pridelkov. Pri predelavi mora kmetija zagotoviti vsaj 50 odstotkov lastnih pridelkov, za boljšo izkoriščenost svojih proizvodnih zmogljivosti, pa lahko dokupijo do 50 odstotkov pridelkov z drugih kmetij.

V okviru dopolnilnih dejavnosti so pomembne dejavnosti, povezane s turizmom: turistična kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč, osmica ter turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost (preko 1.500 teh dejavnosti). Za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji mora kmetija zagotoviti najmanj 50 odstotkov vrednosti lastnih pridelkov. Do 25 odstotkov vrednosti ponudbe lahko kmetija zagotovi z dokupom z drugih slovenskih kmetij, do 25 odstotkov vrednosti ponudbe pa se lahko dokupi v prosti prodaji. Za informiranost potrošnikov mora biti na vidnem mestu označeno poreklo surovin.

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji vključujejo tudi dejavnosti, ki se tradicionalno opravljajo na kmetijah in se prenašajo iz roda v rod. S tem so se ta znanja ohranila na kmetijah in prispevajo k bogatitvi ponudbe s slovenskega podeželja, saj so pridelki in izdelki narejeni na tradicionalni način.