Roman Žveglič, predsednik KGZS

Vlada je včeraj  sprejela odlok o finančni pomoči kmetom zaradi izpada krme, ki je bil posledica letošnje suše. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) meni, da je pomoč bistveno prenizka in od vlade zahteva, da odlok razveljavi. Živinorejskemu sektorju naj se nameni več sredstev in v seznam upravičencev vključi tudi perutninarje.

Ključne besede: živinoreja, suša, krma, pomoč vlade, perutninarstvo

Po včeraj sprejetem vladnem odloku so do finančne pomoči upravičeni živinorejci, ki so utrpeli izpad krme zaradi suše leta 2022 ter izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči po odloku. Vključena so  kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 2 glavi velike živine (GVŽ), povprečno obtežbo 0,9 GVŽ na hektar in kmetijske površine. Finančna pomoč za tiste, ki gojijo deteljno travne mešanice, deteljo, travno deteljne mešanice, pašno kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri in večkosni, trajni pašnik – sveže, lucerno in travniške sadovnjake in na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 38,00 evra;  če je poškodovanost od 30 do 60 odstotna, pa znaša 19,00 evra. Finančna pomoč za  kmetijska gospodarstva, ki gojijo koruzo v zrnju, koruzno silažo, krmno ogrščico, krmno peso, krmno repo, krmno repico, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje in na katerih je poškodovanost nad 60 odstotkov, znaša 95,00 evra; če je poškodovanost od 30 do 60 odstotna, pa znaša 47,50 evra.

KGZS pozdravlja namero vlade, da pomaga kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi suše, vendar meni, da mora biti pomoč vsaj malo učinkovita. Predsednik KGZS Roman Žveglič je dejal: »Ta pomoč mora biti vsaj taka, da ji lahko rečemo pomoč. In da si bo kmet vsaj en del stroškov, ki jih je imel za nabavo krme, tudi poravnal. Ne vem, kako bi lahko poimenovali ta odlok, vsekakor pa to ni pomoč živinorejskemu sektorju. Glede na vsoto, ki je namenjena, to še simbolika ni. Kmetje nas kličejo, da je to sramota.«

Za primer je navedel kmeta, ki ima 30 hektarjev travnikov, redi 30 krav molznic in 30 glav mlade govedi. Stopnja poškodovanosti njegovega travinja zaradi suše  pa je po uradnih ocenah 30-50 %.  Kmet je moral za krmo za preživetje živine odšteti dodatnih 17. 000 €, po včeraj sprejetem odloku pa bo dobil 570 € pomoči, kar je samo 3,3 % njegovih stroškov. »Še teh 570 € mu bo šlo v dohodninsko osnovo in bo od tega moral plačati davek,« je še dodal Žveglič.

KGZS ob tem poudarja, da je živinoreja najpomembnejši in največji sektor v kmetijstvu. Slovenski kmetje redijo 476. 383 glav govedi, 235.475 prašičev, 114. 382 ovac, 27. 411 koz, 18.043 kopitarjev, 7.042. 000 kljunov perutnine.  Krma za živinorejo se pridela na trajnem travinju.  Slovenski kmetje obdelujejo 271. 421 hektarjev travinja in 175. 531 hektarjev njiv.

KGZS od vlade zahteva, da odlok razveljavi ter da se za pomoč živinorejskemu sektorju namenijo večja sredstva. Prav tako poudarja, da je bil sektor perutninarstva iz seznama upravičencev izvzet, zato zahteva, da se v pomoč vključi vse kmetije, ki redijo živali, tudi perutninarstvo, in pridelujejo lastno krmo.