Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije nasprotuje predlogu obdavčitve nepremičnin, saj bo povzročil velike finančne obremenitve kmetijstva in ogrozil obstoj mnogih kmetij.

Ključne besede: obdavčitev nepremičnin, zakon stališče KGZS

Avtor: Gašper Cerar

Predlog grobo posega v ekonomski položaj kmetov, kar bo povzročilo množične propade kmetij zaradi nemožnosti plačila davka. Predlagamo opustitev predloga obdavčitve nepremičnin in opozarjamo na pomembne posledice za kmetijstvo in podeželje.

1.    Stanovanjske stavbe na kmetijah

Na kmetijah so pogosto stare stanovanjske hiše, ki niso več v uporabi ali služijo kot skladiščni prostori, poleg nove stanovanjske hiše, kjer živi kmetova družina. Takšne hiše zaradi svoje starosti in dotrajanosti ne predstavljajo luksuza, hkrati pa jih ni mogoče oddati ali prodati. Po trenutni zakonodaji so nekatere nepremičnine na kmetijah izvzete iz obdavčitve, kar bi bilo treba ohraniti. Opozarjamo tudi na problem obdavčitve nepremičnin, na katerih je ob prenosu kmetije iz staršev na otroka, naslednika kmetije, vpisana pravica do dosmrtnega užitka – obdavčitev lastnika, ki je dal stanovanjsko stavbo v uporabo užitkarju, ni pravično.

2.    Stavbna zemljišča

Stavbna zemljišča so po prostorskih aktih pogosto določena mimo volje lastnikov, čeprav so v naravi še vedno kmetijska ali gozdna zemljišča. Zaradi teh aktov imajo zemljišča visoko tržno vrednost, kar poveča predlagano davčno breme. Marsikje gradnja na teh zemljiščih ni mogoča zaradi terena, neobstoja ali neustrezne infrastrukture ali omejitev v prostorskih načrtih. Na KGZS opozarjamo, da občine pogosto ne zagotovijo ustrezne infrastrukture, ki bi omogočala gradnjo, lastniki pa bi kljub temu plačevali visoke davke. Predlagamo, da se takšna zemljišča izvzamejo iz obdavčitve.

3.    Neodmerjene kategorizirane ceste in druga infrastruktura

Problem neodmerjenih državnih ali občinskih cest in druge javne prometne infrastrukture na zasebnih zemljiščih je nerešen že desetletja. Takšna zemljišča imajo po oceni GURS višjo vrednost, kar poveča davčno obremenitev lastnikov. Država in občine premalokrat in prepočasi izvajajo geodetske odmere in odkupe novonastalih parcel pod prometno infrastrukturo. Pred uvedbo kakršnega koli davka na nepremičnine mora biti vsa javna prometna in druga infrastruktura odmerjena iz zasebne nepremičnine ter odkupljena ali zamenjana.

4.    Pravilnost podatkov

Nepremičninske evidence so pogosto nepravilne in ne odražajo dejanskega stanja. Lastniki niso pravilno vpisani v zemljiško knjigo (npr. manjkajoč EMŠO), površine stavb v zemljiškem katastru so napačne (pomembne razlike med natančnostjo podatkov po katastrskem in registrskem vpisu), občine ne zagotavljajo pravilnih podatkov o komunalni opremljenosti stavbnih zemljišč ipd. GURS in FURS bosta imela težave pri določanju pravilne davčne osnove in ustrezni identifikaciji davčnih zavezancev. Urejanje podatkov je dolgotrajen proces, ki ga morajo pristojne institucije izvesti pred uvedbo davka.

5.    Davčna stopnja in poseg v zasebno lastnino

Predlagana davčna stopnja 1,45 % je bistveno višja od trenutnih obdavčitev nepremičnega premoženja in bo povzročila finančne težave mnogim lastnikom. Obveznost plačila davka bi lahko prisilila ljudi v prodajo nepremičnin, kar bi privedlo do razprodaje slovenskega podeželja, zlasti na obmejnih območjih. Davek na nepremičnine bi moral biti davčno nevtralen: davek ne sme biti tako visok, da bi bistveno posegal v ekonomski položaj zavezanca oziroma v njegove odločitve glede razpolaganja z nepremičnino. Opozarjamo, da previsoka obdavčitev predstavlja poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine.

6.    Ohranitev NUSZ – dvojna obdavčitev?

Predlog davka na nepremičnine ohranja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), kar bi lahko povzročilo dvojno obdavčitev istih nepremičnin. Predlagan davek predstavlja zgolj dodatno finančno breme in občutek nepravičnosti v davčnem sistemu. Na KGZS predlagamo, da se prepreči morebitno dvojno obdavčitev in zagotovi pravičen davčni sistem.

Slovensko kmetijstvo je del globaliziranega kmetijskega trga, ki določa cene kmetijskih pridelkov. Stroška, ki bi ga kmet imel zaradi davka na nepremičnine, ne more prenesti na kupca ali potrošnika, saj bo zato še manj konkurenčen v primerjavi z ostalimi kmeti po EU in ostalih delih sveta. Naša država podpira mlade in aktivne kmete ter z njihovo pomočjo razvija podeželje, ob predlagani obdavčitvi nepremičnin pa menimo, da ne bo v Sloveniji ne enega in ne drugega kmeta. Ministrstvo za finance smo pozvali, da idejo o davku na nepremičnine opusti.