Strateški cilji:

·         zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane;

·         povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva;

·         trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin;

·         zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja (v sodelovanju z drugimi politikami).

Programske usmeritve (specifični cilji EU):

·         podpora vzdržnim dohodkom in odpornosti kmetij po vsem ozemlju EU za povečanje prehranske varnosti;

·         krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

·         izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

·         prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;

·         spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

·         prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

·         privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželju;

·         spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

·         izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo, hranljivo in trajnostno hrano, ter dobrobiti živali.

Poseben poudarek/prednostne usmeritve:

·         povečanje obsega pridelave hrane na področjih, kjer se obseg zmanjšuje oz. obstaja potencial za povečanje obsega;

·         krepitev položaja kmetov v agroživilski verigi;

·         ohranjanje pridelave in prireje na celotnem teritoriju države, še posebej na OMD;

·         zmanjševanje tveganj povezanih s podnebnimi spremembami;

·         generacijska prenova;

·         nadgraditi AKIS v smeri še večje učinkovitosti.

·         Predlaga se, da delež osnovne dohodkovne podpore za trajnost v celotnem neposrednem plačilu (osnovno plačilo) predstavlja večino neposrednih plačil. Ostala plačila so proizvodno vezane podpore, dodatek z mlade kmete, idr.

·         Predlaga se, da država RS v pogajanjih doseže, da dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost ni obvezna za državo članico.

·         Predlaga se, da država RS v pogajanjih doseže, da shema za podnebje in okolje ni obvezna za državo članico.

·         Prouči se posledice morebitnega prenosa dela sredstev iz I. stebra v II. steber za izplačilo OMD.

·         Vzpostavi se malo število izvedljivih ukrepov v I. in II. stebru.

·         Pri naložbah se poleg nepovratnih sredstev omogoči tudi vključitev pomoči iz naslova finančnih inštrumentov.

·         Poleg obvezne sheme za sadje in zelenjavo, se izvaja tudi sektorska shema za prašičerejo in žita.

·         KMG dejavnost opravlja v svojem imenu, praviloma s svojimi sredstvi in za svoj račun. Obdeluje kmetijska zemljišča in prideluje kmetijske pridelke, redi živali in ima pristojnost odločanja ter nosi finančna tveganja v zvezi s kmetijskimi dejavnostmi na prijavljenih zemljiščih.

·         Za KGZS so nesprejemljive zahteve pogojenosti, ki po svoji naravi spreminjajo normalne tehnološke postopke na kmetiji, povečujejo administrativno breme, vplivajo na povečanje stroškov.

Zahteve, ki ne smejo biti zahteve pogojenosti, so:

·         ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč;

·         ustrezno varstvo mokrišč in šotišč;

·         obvezne zahteve za nadzorovanje razpršenih virov onesnaževanja s fosfati;

·         uporaba orodja za trajnostnost kmetij za hranila;

·         brez gole zemlje v najbolj občutljivih obdobjih leta;

·         minimalni delež kmetijske površine, namenjen za neproizvodne značilnosti ali območja;

·         prepoved preusmeritve ali oranja trajnega travinja na območjih Natura 2000.

·         Zgodovinska plačila se ukinejo.

·         Uvede se shema enotnega plačila.

·         Prouči se regionalizacija plačil.

·         zadostna vključitev KGZS kot institucije, ki združuje ponudnike in uporabnike znanja v AKIS;

·         kmet kot uporabnik storitev in končni prejemnik znanja je osrednji člen AKIS-a;

·         z inovativnimi metodami se preverjeno znanje na kmetijah uveljavlja v praksi;

·         JSKS v KGZS mora skozi povezave do vseh akterjev AKIS-a v procesih prenosa znanja sodelovati;

·         zagotoviti izmenjave znanja s tujimi strokovnjaki.

Vsebina je določena s predlogom EU Uredbe, za enkrat besedilo ne dopušča variante, ki bi jo država posebej določila.

Prouči se naslednje možnosti:

·         enaka višina plačilne pravice

ali

·         regionalizacija na podlagi agronomskih kriterijev, ki bi omogočila različno višino plačil za njive, travinje in trajne nasade.

·         Posebnega pavšalnega plačila v prvem stebru za male kmete se ne izvaja.

Predlaga se, da država RS v pogajanjih doseže, da je shema za državo članico neobvezna. V kolikor RS ne bo uspešna v pogajanjih, naj se shema izvaja na sledeč način:

·         prerazporeditveni dodatek se dodeli kmetijam, ki ohranjajo proizvodnjo glede vrste in obsega kmetijske dejavnosti, glede na začetek sedanjega programskega obdobja;

·         potrebno je določiti znesek na hektar ali različne zneske za različne razpone hektarov ter tudi največje število hektarov na kmeta, za katero se izplača prerazporeditvena dohodkovna podpora, ki bo izplačana v obliki letnega nevezanega plačila na upravičeni hektar kmetom.

·         Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete se izvaja v neposrednem plačilu.

Predlaga se vzpostavitev neobvezne sheme na sledeč način:

·         vzpostavitev enostavnih shem za podnebje in okolje, ki ne bodo dodatno bremenile kmetov z administracijo ali povzročale nesorazmerne stroške izvedbe;

·         pri izvedbi se podpira obliko letnega plačila na upravičeni hektar, ki se odobri kot plačilo, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo;

·         predlaga se izvedba v široki shemi, v katero se lahko vključi več kmetov hkrati;

·         izvedba sheme z majhnim številom podukrepov.

·         Predlaga se vključitev sektorjev, kjer je nevarnost zmanjšanja obsega pridelave in so pretežno vezani na travinje.

·         Podpora naj bo sorazmerna ostalim ukrepom.

·         Sektorji, ki se podprejo s proizvodno vezanim plačilom, so: krave dojilje, mleko, goveje meso, žita, drobnica, beljakovinske rastline, semena.

·         Predlaga se vzpostavitev enostavnih shem za podnebje in okolje, ki ne bodo dodatno bremenile kmetov z administracijo ali povzročale nesorazmerne stroške izvedbe.

·         Predlaga se manjše število bolj ciljno usmerjenih ukrepov.

·         Predlaga se nadaljevanje izvajanja podpore za ekološko kmetovanje v dosedanjih okvirih za pokrivanje stroškov izvedbe v celoti z razmejitvijo višine plačil tudi po kriteriju deleža dejansko proizvedene hrane na teh kmetijah.

·         Podpira se nadaljnje izvajanje OMD plačil v dosedanjih okvirih.

·         Morebitna razširitev območij glede na doseganje kriterijev.

·         Razmejitev višine plačil glede na GVŽ.

·         Ohranitev podpore za strme površine (nad 35%).

·         Nadaljevanje dosedanjih ukrepov na področju investicij z zahtevo po poenostavitvi in vzpostavitvi sistema, ki bo omogočil hitrejšo izvedbo plačil.

·         Vključitev finančnih instrumentov.

·         Podporo v obliki nepovratnih sredstev ohraniti na vsaj istem deležu.

·         Investicijske podpore za vse oblike dopolnilnih dejavnosti.

·         Nadaljevanje sheme pomoč za zagon dejavnosti, namenjena razvoju majhnih kmetij.

·         Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki izpolnjujejo pogoje iz opredelitve iz uredbe. Pojem „mladi kmet“ se opredeli tako, da vključuje najvišjo starostno mejo, ki ne sme presegati 40 let; pogoj, da mora biti „vodja kmetijskega gospodarstva“; ustrezno usposabljanje in/ali potrebne spretnosti.

·         Vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij se izvaja v II. stebru, hkrati se izvaja dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete v neposrednem plačilu z isto definicijo mladega kmeta. Ohraniti obveznost lastniškega prenosa.

·         Uvedba sheme za kmete, ki predajajo kmetijo mladim kmetom, pri tem upoštevati starostne omejitve.

·         Ponovno je potrebno proučiti zgornjo mejo površin za upravičenost.

 Kako nasloviti ostala področja iz tega ukrepa?

·         Zagon podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom ali diverzifikacijo dohodkov kmečkih gospodinjstev.

·         Predlaga se spremenjeni način sofinanciranja zavarovanja kmetijske pridelave, ki se financira iz integralnih sredstev in financiranje rizičnega sklada iz naslova ukrepov SKP, z namenom finančno dolgoročno vzdržne rešitve ter dostopom do pomoči v realnem času po nastali potrebi.

·         Za sektorje v težavah se vzpostavi shema de minimis in zagotovi sredstva za financiranje sheme.

·         Predlaga se izvedba v dosedanjih okvirih, z upoštevanjem pozitivnih in negativnih izkušenj izvedbe z močno zahtevo po poenostavitvi in vzpostavitvi sistema, ki bo omogočil hitrejšo izvedbo, dinamiko razpisov brez izključevanja potencialnih partnerjev, ki so zaradi svoje naravne oblike med seboj povezani.

·         Poleg sedanje oblike se predlaga tudi izvedba po sistemu »in house«, ki bo nekaterim službam, vzpostavljenim po ZKme, omogočila izvedbo določenih nalog brez pretiranega administrativnega in upravljavskega bremena.

·         Prouči se uporaba instrumenta za plačila za območja, ki izhajajo iz zahtev na podlagi izvajanja direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES ali Direktive 2000/60/ES, območja Natura.

·         Uvedba gozdarsko-okoljskih in podnebnih storitev.

·         Naložbe: podpore za gozdarski sektor.

·         Naložbe: obnovitev gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in katastrofičnih dogodkih.

·         Mladi kmetje: zagon podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom ali diverzifikacijo dohodkov kmečkih gospodinjstev.

·         Izmenjava znanja in informiranje, podpora za izmenjavo znanja in informiranje na kmetijskem in gozdarskem področju ter področju podeželskih podjetij.

·         Nadaljevanje podpor za upravljavske obveznosti iz vsebine dobrobiti živali, ki presegajo minimalne zahteve za dobrobit živali.

·         Nadaljevanje podpor za Leader v sedanjem obsegu.