Svet KGZS: upoštevati in ohraniti posebnost slovenskega kmetijstva
Delo organov KGZS, Sporočila za javnost, Obvestila za javnost, Kmetijstvo, Obvestila, Razvoj podeželja |Na 8. redni seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Svet), ki je bila 10. avgusta, so obravnavali kar nekaj pomembnih dokumentov, ki bodo vplivali na prihodnost slovenskega kmetijstva
Člani Sveta so med drugim razpravljali o predlogu nove evropske zakonodaje na področju fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Ključne novosti predloga, ki bodo imele posledice za Slovenijo, so 50 % zmanjšanje ter popolna prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih. Gre za omejitev, ki bo veljala tudi za sredstva, ki se lahko uporabljajo pri ekološki pridelavi hrane. Predlog pomeni veliko administrativno breme za kmete ter administratorje evidenc. Glede predstavljenega predloga so člani Sveta med drugim izrazili zahtevo, da vlada v nadaljnjih pogajanjih z Evropsko komisijo zastopa stališče, da je za namen pridelave hrane v Sloveniji nujno treba ohraniti možnost trajnostne rabe sredstev za varstvo rastlin na vseh kmetijskih zemljiščih. Pridelava hrane brez njih bo onemogočena, predvsem v nasadih vinske trte in sadnega drevja. Soglasno stališče je bilo, da predlog s tako vsebino pomeni tudi konec kmetijstva v Sloveniji, zato Svet v celoti zavrača omenjeni predlog.
Izteka se tudi obravnava dokumentov Okoljsko poročilo in Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo. Po seznanitvi z novim osnutkom Okoljskega poročila in predlogom Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo so člani Sveta sprejeli sklep, s katerim od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahtevajo, da se pripombe KGZS smiselno upoštevajo pri nadaljnji obravnavi Okoljskega poročila in Strateškega načrta SKP 2023-2027. Svet se je tudi seznanil z novim predlogom pogojenosti kot osnovnim standardom pri izvajanju Skupne kmetijske politike 2023-2027 in od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahteva, da v nadaljnjih pogajanjih z Evropsko komisijo uveljavi specifičnost kmetovanja v Sloveniji.
Prav tako so člani Sveta nasprotovali uvedbi obveznega računovodstva na kmetiji, saj menijo, da imajo kmetijski svetovalci dovolj kakovostnih podatkov za ugotavljanje ekonomskega stanja na kmetiji, s katerimi lahko pripravijo verodostojen poslovni načrt za prijave kmetij na razpise. Zato so odločno proti, da bi bilo obvezno računovodstvo pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev na razpisih v okviru prihodnjih intervencij v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027.