Foto: Ernesto Velázquez (unsplash.com)

Ključne besede: jelenjad, lov

Z redkimi izjemami se je naš gozd sposoben obnavljati prek svojega naravnega pomladka, kar zagotavlja tudi ustrezno vrstno in genetsko pestrost drevesnih vrst in vseh živih bitij v gozdu. Kakršnokoli pospeševanje ene vrste podre celoten ekosistem. Še posebej je to nevarno pri vrstah, ki nimajo dovolj naravnih regulatorjev in so sposobne hitrih namnožitev, kot je to predvsem jelen in mestoma damjak ter muflon. Zlasti jelenjad v polovici slovenskih gozdov s pretiranim obžiranjem mladja (jelka, hrast) ter drgnjenjem mlajšega drevja spravlja na kolena pomlajevanje bodočih slovenskih gozdov. Da ne govorimo o popašenosti kraških, brkinskih in drugih pašnikov po državi in o izostanku vsaj enega odkosa na teh območjih. Kar nekaj starost slovenskega gozdarstva in lovstva nas je opozorilo na bodoče lovsko-upravljavsko načrtovanje.

Več o tem pa v članku, ki je bil objavljen v Kmečkem glasu št. 5, 3. februarja: ČLANEK