V petek, 15. novembra, bomo osmič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. 

Ključne besede: Tradicionalni slovenski zajtrk, Dan slovenske hrane

Več kot 270.000 otrokom in mladostnikom v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, bo omogočen zajtrk, sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolk, ki so bili pridelani oziroma predelani v Sloveniji. S tem se spodbuja šole in vrtce k vzpostavljanju stikov z bližnjimi kmetijami, domačimi živilskimi podjetji in zadrugami z namenom dolgoročnega sodelovanja. »Hvala za naš super zajtrk,« je sporočilo vsem členom prehranske verige.

Tradicionalni slovenski zajtrk

Namen dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je ozaveščanje širše javnost o pomenu lokalno pridelane hrane ter rednega uživanja kakovostnih živil. Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov je prav, da ob dnevu slovenske hrane vsi skupaj pomislimo na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo. Več o tem najdete tukaj.

Hvala za naš super zajtrk

S sporočilom »Hvala za naš super zajtrk« se simbolno zahvaljujemo vsem kmetijam, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso lokalno hrano, ki jo lahko uživamo. S svojim zavzetim delom in vztrajanjem v poklicu kmeta in v živilski industriji nam bogatijo mize, zagotavljajo poseljenost ter izjemno raznolikost podeželja. Ob tej priložnosti vabimo kmetije, ki želijo dobavljati svoja živila v javne zavode, da se vpišejo v Katalog živil za javno naročanje. Pridelki in izdelki s kmetij sodijo v rjavo košarico kjer se nahajajo dobavitelji kratkih verig. Več o tem najdete tukaj.

Kako prepoznati kakovost hrane

Zagotavljanje kakovost in krepitev zaupanja potrošnikov je zaradi močnih konkurenčnih pritiskov in zaščite lokalnih kmetijskih pridelkov in živil na nivoju Evropske unije izjemnega pomena. Na enotnem evropskem trgu so zato v veljavi skupne evropske sheme kakovosti. Med njimi so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Nacionalne sheme kakovosti so višja kakovost, integrirana pridelava ter izbrana kakovost. Proizvod, ki je proizveden po načelih določene sheme kakovosti, ima poseben značaj. Ta je določen na podlagi podrobnih pravil glede načina proizvodnje, vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela, ali tradicionalnih postopkov proizvodnje.

Ključne so odločitve posameznikov v vlogi potrošnikov. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki z modro izbiro lokalno in tradicionalno pridelanih živil vplivamo na celotno živilsko verigo, okolje in planet na katerem živimo.