Letošnja pozeba je hujša od vseh prejšnjih, saj so se temperature spustile v nekaterih trajnih nasadih, več dni krepko pod lediščem, v ekstremnih primerih tudi pod -10 stopinj Celzija. (Foto: Damijan Vrtin)

Javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je pripravila pregled škode, ki so jo povzročile nizke temperature in sneg 7. in 8. aprila. Škodo so pri tem utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije, posebej tiste, ki so že v polnem cvetu. Škoda bo velika. 

Ključne besede: pozeba, trajni nasadi, škoda, KGZS, naravne nesreče, interventni zakon

Stopnjevanje pogostosti izrednih vremenskih dogodkov, tokratna pozeba je že četrta v zadnjih šestih letih, postavlja kmetijstvo na vse večje preizkušnje, ogroženih je vse več delovnih mest.

»Ker je treba preživeti, kmetijstvo potrebuje nujno pomoč, kajti kdor hitro da, dvakrat da. Zahtevamo, da se sektorske pomoči, ki so namenjena za pokritje izpada dohodka po covidu 19 in jih upravičenci dobivajo te dni, izvzamejo iz obdavčitve, čim prej je treba sprejeti tudi interventni zakon za pomoč prizadetim deležnikom,« je povedal ključne predloge, zahteve in pričakovanja zbornice predsednik Roman Žveglič ob tem pa se je zahvalil tako kmetom za trud, da bi obvarovali vsaj del pridelkov kot tudi svetovalni službi, ki je opravila pregled stanja. 

Direktor KGZS Janez Pirc je med drugim izpostavil: »Prvo vprašanje je, kaj narediti: tu so na voljo naše strokovne službe za pomoč in svetovanje. Zato se obrnite na vašega najbližja svetovalca, poiščite strokovna gradiva na naši spletni strani ali spletnih straneh zavodov. Pričakujemo, da bo vlada sprejela ukrepe, ki bodo nadomestili izpadli dohodek; predlagali bomo tudi tiste ukrepe, ki naj bi tveganja, ki jih je v kmetijstvu veliko več kot drugod, vsaj omejila; še naprej bomo izobraževali in usposabljali kmete, kaj lahko tudi sami storijo.«

Kolikšna je poškodovanost, bo razvidno po končanju obdobja nizkih temperatur, natančneje pa šele v maju in juniju. Poročilo o stanju, ki so ga na videokonferenci predstavili svetovalci specialisti pri KGZS – Kmetijsko gozdarskih zavodih Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica in Ljubljana, je na voljo TUKAJ.

Napotke, kaj je bilo možno in kaj je še možno, da bi omilili škodo, je predstavila mag. Zlatka Gutman Kobal: »Pridelovalcem smo že pred pojavom nizkih temperatur svetovali rabo krepčilnih sredstev na podlagi alg in pripravkov na podlagi aminokislin. S tem lahko nadaljujejo tudi sedaj, seveda v odmerkih, kot so navedeni v navodilih za uporabo in pogojih, pri katerih imajo uporabljena sredstva učinek.

Višje koncentracije ali uporaba ob nepravem času ima lahko celo negativen učinek. Kasneje bo možna tudi uporaba rastnih stimulatorjev, vendar morajo biti ob uporabi temperature zraka višje kot 15 stopinj Celzija, temperature pa se morajo v sledečih dneh povzpeti nad 18 stopinj,« je nekaj osnovnih napotkov podala svetovalka specialistka za sadjarstvo pri KGZS – Zavodu Maribor. Podrobnejši nasveti bodo sledili in bodo na voljo na spletnih straneh KGZS in kmetijsko gozdarskih zavodov.

Kritične razmere v sadjarski panogi je povzel Boris Orešek, predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS: »Imamo položaj, ko imamo na eni strani polne hladilnice, na drugi pa prazne sadovnjake. Težave so že od leta 2014 in upali smo, da bomo prišli po sedmih letih na zeleno vejo. Stanje v panogi je kritično, kaže se, da obstoječi ukrepi ne dajo pravih rezultatov, potrebujemo poenostavitev postopkov za vzpostavitev tako oroševanja in namakanja, mogoče potrebujemo celo zakon, da v največji možni meri omogočimo uporabo vode za ta namen.

Nerazumljivo je, da sodimo med najbolj vodnate dežele v Evropi, pa imamo toliko ovir pri izkoriščanju le-te. Prizadetim je treba odpisati prispevke za ZPIZ, katastrski dohodek, najemnine za zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč, dati moratorij na posojila 'ribniškega sklada' in odpraviti administrativne ovire za neposredno prodajo.«

Za zaključek je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič povedal: »Ob vsem slišanem in videnem se lahko strinjamo, da je kmetijstvo zelo občutljivo in odvisno od vremena. Ker se verjetno narava ne bo prilagajala nam, se bomo morali mi. A tega kmetijstvo, ki je že tako v velikih težavah, ne bo zmoglo samo. Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo speljati spremembe in nujne prilagoditve. Spremljali bomo stanje in pripravili dodatne zahteve in predloge, jih finančno ovrednotili in posredovali pristojnim.«

Video posnetek