Foto Pexels

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo skrbno pregledali Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZIUZEOP-A) in Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Oba zakona sta že v zakonodajni proceduri, zato smo na podlagi strokovne presoje ter težav, ki jih izpostavljajo naši člani, predlagali več dopolnitev in sprememb.

Ključne besede: Izredna pomoč, koronavirus

K predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A) smo predlagali tri amandmaje:

1. Prvi se nanaša na ukrepe skupne kmetijske politike in dohodninsko osnovo. V času epidemije je namreč še posebej pomembno, da se izplačila za sektorje v težavah izplačujejo prednostno. Ker bi to lahko pomenilo dvojno davčno breme v davčnem letu 2020, smo predlagali, da se izplačila iz naslova skupne kmetijske politike upoštevajo v dohodninski osnovi za leto 2021. S tem predlogom želimo preprečiti, da bi naši člani predčasno prejeli izplačila iz naslova skupne kmetijske politike, potem pa zaradi dohodninskih pravil nosili dvojna davčna bremena v letu 2020. S predlaganim odstopom od veljavne dohodninske zakonodaje bi davčno breme vezali na leto, ko je bila izdana dokončna odločba, torej na leto 2021.
2. Z drugim predlaganim amandmajem se zagotavlja pravico do svobodne odločitve vsakega posameznika, da uveljavi tisto izmed zakonsko določenih pomoči, za katero sam oceni, da je zanj najbolj smotrna. Trenutno veljavni šesti odstavek 74. člena ZIUZEOP namreč določa, da se sektorska pomoč ter temeljni dohodek izključujeta. Pri tem je zakonodajalec za temeljni dohodek že z ZIUZEOP predvidel tako postopek kot tudi višino pomoči, za sektorsko pomoč pa je to ureditev prepustil Vladi RS. V tem trenutku tako še ni znan niti postopek dodelitve sektorske pomoči niti njena višina. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije želimo našim članom s predlaganim amandmajem omogočiti, da imajo kasneje, ko bodo znana vsa dejstva, možnost sami izbrati pomoč, ki je zanje najbolj primerna. Trenutno predlagana ureditev namreč določa, da vsi tisti kmetje, ki so že vložili izjavo za temeljni dohodek, avtomatično izpadejo iz upravičenja do sektorske pomoči. Zato je pomembno, da se predvidi možnost, da kljub temu, da je nekdo že zahteval temeljni dohodek, le-tega vrne in pridobi sredstva na podlagi sektorske pomoči, če oceni, da je ta pomoč zanj ugodnejša. S predlaganim amandmajem se torej zaradi nezmožnosti pravočasnega vedenja, kaj je za posameznika najbolj primerna pomoč, kmetom dopušča možnost, da si tudi potem, ko so že oddali zahtevek za temeljni dohodek, premislijo in zahtevajo sektorsko pomoč.
3. Tretji amandma se nanaša na finančno pomoč za vzpostavitev tekoče kmetijske proizvodnje v sektorju vinogradništva, zelenjadarstva in sadjarstva. S predlagano dopolnitvijo se želi doseči finančno pomoč v obliki pavšalnega nadomestila na hektar. Zaradi epidemije se je pri pridelovalcih sadja, grozdja za vino in zelenjave pojavilo več težav, ki se v običajnih proizvodnih letih ne pojavljajo. Pojavil se je tudi problem optimalnega vodenja proizvodnega procesa in problem optimalnega vodenja  tehnoloških ukrepov pri posameznih vrstah pridelave. Za sektor sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva so značilni visoki stroški proizvodnje, zato je še posebej pomembno, da se tem proizvajalcem zagotovi finančna pomoč za zagon proizvodnje. V navedenih sektorjih je stopnja samooskrbe izrazito nizka, zato je treba preprečiti opustitev proizvodnje zaradi finančne izčrpanosti. Z namenom, da sadjarji, vinogradniki in zelenjadarji vzpostavijo oziroma nadaljujejo s tekočo proizvodnjo, je zbornica z amandmajem predlagala pavšalna nadomestila, ki bi omogočila pokrivanje stroškov tekoče proizvodnje.  

K predlogu Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 smo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije predlagali amandma, s katerim želimo doseči, da subjekti ukrepa dodatne likvidnosti v gospodarstvu postanejo tudi nosilci kmetijskih gospodarstev. Ta zakon namreč predvideva dodatno likvidnost gospodarstva s sklepanjem kreditnih razmerij s poroštvom države. Ob opredelitvah, ki jih določa predlog zakona, so nekateri nosilci kmetijskih gospodarstev prezrti. S predlaganim amandmajem želimo zakonodajalcu pojasniti, da pri opravljanju kmetijske dejavnosti veljajo določene specifičnosti, ki jih je treba upoštevati tudi v primeru opredelitve pogojev, ki jih mora izpolnjevati kreditojemalec za pridobitev bančnega kredita s poroštvom RS.

Obvezno dokazovanje z računovodskimi izkazi v primeru kmetijske dejavnosti ni primerno, saj bi bil s tem določen del nosilcev kmetijskih gospodarstev izvzet iz nabora upravičenih subjektov. V primeru opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti predlagamo, da se za izkaz dohodkov preteklega obdobja uporabi poseben izračun, ki bi ga na podlagi ustreznih metodologij (kataloga kalkulacij, statističnih podatkov Kmetijskega inštituta in podobno) pripravila Javna služba kmetijskega svetovanja pri KGZS. S tem izračunom bi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki svoj dohodek iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljajo na podlagi katastrskega dohodka, pridobili možnost, da sklepajo bančne kredite s poroštvom države.

Poleg zgornjih amandmajev, ki jih ocenjujemo kot nujne za sprejem, smo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije predlagali še nekaj amandmajev, ki bi pri uveljavljanju ukrepov zagotovili  enakovreden položaj kmetijsko gozdarskih zavodov, ki kot pravne osebe javnega prava izvajajo javne službe s področja kmetijstva. Zato je njihovo nemoteno delovanje ključnega pomena za podeželje.