Predlagan amandma KGZS, na podlagi katerega bi bili do enakih pravic upravičeni tudi kmečki zavarovanci, ni bil upoštevan. KGZS bo vztrajala pri predlogih za ukrepe, ki jih je že predlagala pristojnim, med drugim tudi odpis prispevkov za socialno varnost.

Državno zbor je na včerajšnji seji sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), s katerim se prvenstveno delodajalcem zagotavlja celotno oziroma delno nadomestilo plače, ki so ga ti dolžni izplačevati delavcem v primeru napotitve delavcev na začasno čakanje na delo zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela ali zaradi odreditve karantene delavcem.

Je pa v zadnjem trenutku bila v ZIUPPP dodana tudi določba, po kateri se samozaposlenim osebam za mesece april, maj in junij 2020 dovoli 12 mesečni odlog plačila prispevkov za socialno varnost.

Na to določbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pripravila amandma, na podlagi katerega bi bili do enakih pravic upravičeni tudi kmečki zavarovanci. O tem v zapisu tukaj.

Žal pristojni za predlog niso imeli posluha. KGZS si bo zato še naprej prizadevala, da bodo kmečki zavarovanci prav tako pripoznani kot subjekti, ki so v času epidemije COVID-19, in tudi po njej, finančno prizadeti (npr. turistične kmetije,…), zaradi česar bodo tudi zanje nastopile težave tudi pri plačilu prispevkov.

KGZS bo še naprej vztrajala pri predlogih za ukrepe, ki jih je že predlagala pristojnim, med drugim tudi odpis prispevkov za socialno varnost.

ZIUPPP pa sicer za kmete – delodajalce prinaša naslednje ukrep celotnega oziroma delnega povračila nadomestila plače, ki je predstavljen v nadaljevanju.

Upravičenci

Pravico do celotnega ali delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo ali zaradi odrejene karantene lahko med drugim uveljavlja tudi zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce po pogodbi o zaposlitvi (v nadaljevanju: delodajalec).

Pri tem do tega ukrepa ni upravičen delodajalec, katerega delavci, napoteni na začasno čakanje na delo, imajo pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna, razen če iz objektivnega razloga na strani delavca presežka ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa ne more izravnati.

Nadalje do ukrepa niso upravičeni delodajalci, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 eurov ali več; ki na dan oddaje vloge niso imeli predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo niso redno izplačevali plač oziroma prispevkov za socialno varnost; nad katerimi je uveden postopek insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

Odreditev čakanja na delo oziroma karantena

Delodajalec delavcu napotitev na začasno čakanje na delo pisno odredi. V odredbi pa določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače. Drugače je v primeru odrejene karantene. To odredi minister za zdravje z odločbo.

Višina nadomestila plače

Nadomestilo plače delavca znaša 80 odstotkov osnove, ki jo predstavlja znesek povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Do enakega nadomestila plače pa je upravičen tudi delavec, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu.

Način uveljavitve pravice do vračila celotnega oziroma delnega vračila nadomestila

Delodajalec mora vlogo za uveljavitev pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače zaradi čakanja delavca na delo vložiti v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), in sicer  v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020.

Če je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil že pred uveljavitvijo tega zakona, pa mora vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

Vlogi mora delodajalec priložiti:

• opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,
• ugotovitev, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, ter odločitev o napotitvi le teh na začasno čakanje na delo (delodajalec, ki zaposluje le enega delavca, se lahko odloči o začasnem čakanju na delo delavca, če ugotovi, da iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu) in
• pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Opis poslovnega položaja delodajalca mora vsebovati navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja), podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela in oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

Delodajalec se je dolžan posvetovati s sindikatom pri delodajalcu, če tega ni pa s svetom delavcev. Če pri delodajalcu ni niti sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Kmet delodajalec se bo praviloma poslužil slednje možnosti, saj načeloma pri njem ne obstoji niti sindikat delavcev niti svet delavcev.

Delodajalci so do delnega povračila nadomestila plače zaradi napotitve delavec na začasno čakanja na delo upravičeni najdlje do 30. septembra 2020, pri čemer sme delodajalec to upravičenje uveljavljati le enkrat ter največ za tri zaporedne mesece.

V primeru odrejene karantene delavcu, mora vlogi za uveljavljanje povračila nadomestila delodajalec priložiti kopijo odločbe ministra, pristojnega za zdravje, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Na podlagi vložene vloge bo ZRSZ izdal odločbo, ki bo podlaga za sklenitev pogodbe med ZRSZ in delodajalcem, v kateri se bo določila višina povračila nadomestila ter druge obveznosti in sankcije za delodajalca v primeru kršitev.

Višina pravice

Delodajalci, ki bodo uveljavljali povračilo delnega nadomestila zaradi napotitve delavca na začasno čakanje na delo, bodo upravičeni do povračila 40 % izplačanega nadomestila, ki znaša 80 % plače.

Znesek povračila pa ne more preseči najvišjega zneska za nadomestilo za brezposelnost, ki trenutno znaša 892,50 EUR bruto. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, pa bo država povrnila v celoti.

Dodatne obveznosti delodajalca

V obdobju prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem na začasnem čakanju na delo izplačevati nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Prav tako ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov ali odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

Delodajalec, ki bi ravnal v nasprotju, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti. V primeru, da bo delodajalec delavca poklica nazaj na delo, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

ZIUPPP predvideva tudi sankcije v primeru naslednjih kršitev:

• delodajalec izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom,
• v šestih mesecih od začetka začasnega čakanja na delo delavcev začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpove pogodbo o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov ali v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti zavoda v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem v nasprotju s tem zakonom,
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora zavoda.