Živinoreja omogoča ohranjanje kulturne krajine, preprečuje zaraščanje zemljišč in vzdržuje turistično privlačnost Slovenije. (Foto: Tomo Jeseničnik)

Trajnostna pridelava mesa v Sloveniji ima številne prednosti, ki jih ne smemo spregledati, ko razmišljamo o prilagoditvah kmetijstva novim podnebnim razmeram.

Avtor: Zbornični urad

V članku z naslovom “Živinoreja bo morala upoštevati neprijetno resnico”, objavljenem 20. avgusta v časopisu Delo, je izpostavljena potreba po prilagoditvi kmetijstva novim podnebnim razmeram, s poudarkom na zmanjšanju porabe prostora in vode, kar naj bi dajalo prednost rastlinski pridelavi. Vendar pa je pomembno, da v tej razpravi upoštevamo tudi pozitivne argumente za pridelavo mesa v Sloveniji, ki ima številne prednosti tako za okolje kot za lokalno skupnost.

Temelj so trajnostne prakse

Slovenska živinoreja temelji na trajnostnih praksah, ki vključujejo tradicionalne metode reje in uporabo lokalnih virov. Velik del slovenskih kmetijskih površin, kar 86 %, se nahaja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer je poljedelstvo težje izvedljivo. Na teh območjih je živinoreja pogosto edina smiselna oblika kmetovanja, ki omogoča ohranjanje kulturne krajine, preprečuje zaraščanje zemljišč in vzdržuje turistično privlačnost Slovenije.

Lokalno pridelano meso v Sloveniji zagotavlja visoko kakovost in sledljivost. Shema “izbrana kakovost – Slovenija” zagotavlja, da so živali rojene, rejene in predelane v Sloveniji, kar omogoča kratke dobavne poti in zmanjšuje okoljski odtis. Poleg tega omejen čas transporta živali pozitivno vpliva na njihovo dobro počutje in zmanjšuje stres, kar posledično izboljšuje kakovost mesa.

Biotska raznovrstnost

Živinoreja ima pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti in samooskrbe. Slovenija dosega visoko stopnjo samooskrbe z mesom, kar zmanjšuje odvisnost od uvoza in povečuje prehransko varnost. Lokalna pridelava mesa omogoča tudi ohranjanje delovnih mest v kmetijstvu in mesnopredelovalni industriji, kar prispeva k razvoju podeželja in ohranjanju tradicionalnih znanj in veščin.

Prav tako živinoreja prispeva k biotski raznovrstnosti in ohranjanju genetskega napredka. Reja različnih vrst živali, kot so govedo, perutnina, prašiči in drobnica, omogoča ohranjanje raznolikosti živalskih vrst in preprečuje monokulture, ki so značilne za intenzivno rastlinsko pridelavo. Poleg tega živinoreja prispeva k kroženju hranil v tleh, saj živalski gnoj izboljšuje rodovitnost tal in zmanjšuje potrebo po mineralnih gnojilih.

Na koncu je pomembno poudariti, da živinoreja v Sloveniji ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč tudi del naše kulturne dediščine. Tradicionalne metode reje, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, prispevajo k ohranjanju kulturne krajine in identitete slovenskega podeželja.

Ključna dejavnost

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije gledamo na novodobne izzive večplastno: imamo 338.000 ha kmetijskih površin samo na območjih z omejenimi dejavniki (OMD), ki jih obdeluje 45.000 kmetij. Pomeni, da je govedoreja in paša živali ključna dejavnost, ne le za obstoj in preživetje družin, ampak tudi za ohranjanje kulturne krajine teh območij. 

Na ravni Evropske unije trenutno živinoreja predstavlja 45 % celotne kmetijske dejavnosti. Zaposluje štiri milijone ljudi, posredno podpira delo 30 milijonom ljudi in prinaša gospodarske, kulturne in socialne koristi podeželja. Hrana je kulturno in družbeno pomemben vidik človekovega življenja z antropološkimi, etičnimi, ekonomskimi in političnimi posledicami.

Zato je pomembno, da pri razpravi o prihodnosti kmetijstva upoštevamo vse vidike, vključno s pozitivnimi učinki živinoreje.