V Državnem zboru RS se bo ta četrtek z drugo obravnavo nadaljevala obravnava Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C). Na KGZS pričakujemo, da bo v okviru obravnave spoznan kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo, saj je ustavno nedopusten.

Ključne besede: KGZS, zakon, Državni zbor RS

S predlogom zakona, ki ga je na 23. obletnico KGZS, dne 12.5.2023 vložila skupina koalicijskih poslancev, se dopolnjuje 12. člen ZKGZ tako, da se določa, da v obvezne organe zbornice (svet, upravni odbor, nadzorni odbor, predsednik in podpredsednika, častno razsodišče in stalna arbitraža) in območne enote zbornice (svet ter predsednik in podpredsednika) ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oziroma imenovanju ali v obdobju štirih let pred tem bile člani organov političnih strank na državni, regionalni in občinski ravni, poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, župani in občinski svetniki, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Predlog ZKGZ-C je v nasprotju sam s seboj

Namen spremembe naj bi bil zagotoviti avtonomijo zbornice in izključiti možnost poseganja politike v njeno delovanje, vendar ravno ta sprememba pomeni aktualen in nesorazmeren poseg politike avtonomno upravljanje zbornice. V trenutni organiziranosti zbornice  ima vsak član možnost preko aktivne (pravica voliti) in pasivne volilne pravice (pravica biti voljen) vplivati na delovanje zbornice. Očitek, da se zaradi politične opredeljenosti (sedanje ali nekdanje) nekaterih svetnikov za zbornico skriva politika je popolnoma neutemeljen, saj so v organih zbornice najprej kmetje oziroma ljudje, ki so tesno povezani s podeželjem. To, da imajo tudi neko politično opredeljenost pa ne more biti razlog, da se jim prepoveduje aktivno delovanje v zbornici.

Neskladnost z Ustavo RS

Na neskladnost z Ustavo je zbornica po vložitvi zakona opozorila v mnenju, ki ga je poslala v Državni zbor. Trditve o neustavnosti so se potrdile tudi v pravnem mnenju, ki ga je zbornica naročila pri Inštitutu za ustavno pravo in sta ga izdelala dr. Ciril Ribičič in dr. Domen Končan in v mnenju, ki ga je pripravila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Predlagana rešitev krši najmanj tri člene ustave: načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave in načela pravne države iz 2. člena Ustave. Ustavno sodišče je že leta 2009 ugotovilo kršitev načela enakosti in z odločbo razveljavilo del 12. člena ZKGZ, ki je omejeval mandat obveznih organov zbornice na največ dva mandata. US je ugotovilo, da za tako razlikovanje med zbornicami zakonodajalec ni izkazal razumnega stvarnega razloga. Tudi pri aktualnem predlogu ga ni.

Kršitev volilne pravice in načel pravne države

Nadalje gre za kršitev volilne pravice v okviru pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, saj je US je že izrecno ugotovilo, da je zbornica pravna oseba javnega prava, ki izvršuje javna pooblastila, zato pomeni udeležba njenih članov pri volitvah organov zbornice sodelovanje pri upravljanju javnih zadev v okviru 44. člena Ustave. Članom zbornice mora biti zagotovljena možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev o vsebinah z delovnega področja zbornice, s tem pa tudi pravica, da volijo in so izvoljeni v njene organe. Na podlagi predlagane določbe bi bilo nekaterim članom kandidiranje na volitvah onemogočeno, s tem pa je poseženo v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

S predlogom ZKGZ-C pa se kršijo tudi načela pravne države iz 2. člena Ustave: načelo varstva zaupanja v pravo (retroaktivno se posega v pravni položaj prizadetih brez izkazani razlogov v javnem interesu), načelo sorazmernosti (omejitev pasivne volilne pravice je  sporna že z vidika nujnosti posega, ker bi se dalo poseg nadomestiti z blažjim in pa zagotovo je preširoko določen krog funkcij v organih zbornice, pri katerih se omejuje pasivno volilno pravico) in načelo jasnosti in določnosti predpisov (določba, ki jo uvaja ZKGZ-C je nejasna, saj ni nedvoumno jasno, v kateri fazi volitev se sploh preveri status članov zbornice: ali v fazi kandidiranja, pridobitve mandata ali njegovega izvrševanja).

Na KGZS zato pričakujemo, da bo Predlog ZKGZ-C v okviru druge obravnave spoznan kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo, saj je ustavno nedopusten. Hkrati pa je nezdružljivost funkcij v organih KGZS, ki jo očitno zasledujejo predlagatelji, že določena v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, saj poklicni funkcionarji v času opravljanja funkcije ne morejo biti hkrati član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v KGZS, kar ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije.