12. maj je mednarodni dan zdravja rastlin

Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) 12. maj razglasila za mednarodni dan zdravja rastlin, ki poteka pod sloganom Varujmo rastline, naš vir življenja. 

Zdrave rastline so osnovni pogoj za življenje, delovanje ekosistemov ter zagotavljanje zadostne in varne hrane. Kar 80 odstotkov hrane je rastlinskega izvora. Bolezni in škodljivci rastlin uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljive količine hrane ter zvišujejo njeno ceno. Zdrave rastline varujejo okolje, ohranjajo biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo učinke podnebnih sprememb in pomagajo pri zmanjševanju podhranjenosti ter revščine na globalnem nivoju. Po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je trenutno zaradi bolezni in škodljivcev rastlin vsako leto izgubljenih do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov. Milijoni ljudi na svetu zaradi tega nimajo zadosti hrane, izgube pa resno prizadenejo tudi kmetijstvo.

Spremembe podnebja, človekov vpliv na okolje, spremenjeni ekosistemi in zmanjšana biotska raznovrstnost povzročajo nastajanje novih območij, kjer škodljivci lahko preživijo. Bolezni in škodljivci rastlin se na nova območja širijo tudi kot posledica velike rasti mednarodne trgovine in množičnih potovanj, ki so se v zadnjem desetletju potrojila. Zelo nevarnim škodljivim organizmom rastlin pravimo karantenski škodljivi organizmi rastlin, ki so praviloma tujerodne vrste in v novem okolju, kjer še niso navzoče, lahko povzročijo veliko škodo za gospodarstvo, družbo in okolje. Zgodnje odkrivanje njihove navzočnosti in novih potencialno nevarnih bolezni in škodljivcev rastlin je nujno za hitro in učinkovito ukrepanje in takojšnje izkoreninjenje v primeru njihovega pojava ali izbruha. V Evropski uniji so že prisotni nekateri karantenski škodljivi organizmi, ki jih pri nas še nismo našli, bi pa lahko kmalu ogrozili zdravje rastlin tudi v naših gozdovih, parkih in na kmetijskih površinah. To so predvsem azijski kozliček in kitajski kozliček, bakterijski ožig oljk, borova ogorčica in japonski hrošč.

Nekaterih bolezni in škodljivcev rastlin ne moremo več izkoreniniti. Eden izmed pomembnih načinov/orodij za obvladovanje takih škodljivih organizmov je spremljanje, opazovanje in napovedovanje pojava določenih bolezni in škodljivcev rastlin v kmetijstvu, na podlagi meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov. Tako prognozo bolezni in škodljivcev rastlin izvajajo strokovnjaki javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki ugotavljajo stopnjo ogroženosti nasadov in posevkov ter o tem opozarjajo pridelovalce oz. imetnike rastlin preko prognostičnih obvestil. Za pravilno določitev bolezni ali škodljivca imamo v Sloveniji številne strokovnjake, ki v uradnih laboratorijih, z modernimi analitskimi metodami, izvajajo laboratorijske preiskave.

Bolezni in škodljivce rastlin lahko prenašamo s plodovi, zelenjavo, lončnicami, sadikami, cepiči, podlagami, semeni za setev, rezanim cvetjem, vejami, zrnjem, lesom in drugimi deli rastlin. Zlasti rastline in rastlinski proizvodi, ki izhajajo iz držav izven Evropske unije in se vnašajo po pošti ali prenašajo v osebni prtljagi potnikov, predstavljajo resno tveganje za zdravje rastlin na ozemlju Evropske unije. Iz navedenih razlogov velja prepoved vnosa rastlin, semen, cvetja, lesenega pakirnega materiala in drugega rastlinskega materiala v Evropsko unijo brez fitosanitarnega spričevala. S potniško prtljago, preko navadne ali hitre pošte je dovoljeno brez fitosanitarnega spričevala vnašati le banane, kokosove orehe, datlje, ananas in durian.

Setev dobrega, zdravega semena je najučinkovitejši in najcenejši ukrep za uspešno pridelovanje kmetijskih rastlin. Ljudje so se že v davni preteklosti zavedali dragocenosti semen, zato so za setev odbrali najboljše pridelano seme. Da bi kmetijskim pridelovalcem zagotovili zdrav in kakovosten semenski material, so s predpisi določene zahteve, pravila in standardi, ki morajo biti izpolnjeni pri pridelavi, pripravi in trženju semenskega materiala. Certifikacija ali uradna potrditev, kjer se preverja tudi zdravstveno stanje, je obvezna za seme poljščin (žita, krmne rastline, peso, oljnice in predivnice) ter semenski krompir. Semena med vrtičkarji večkrat menjujejo lastnike in mnogo kateri vrt je tako bogatejši za novo sorto, lahko pa tudi za novo rastlinsko bolezen ali škodljivca. Zato podarimo sosedu le seme, ki je zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci je učinkovitejše od izvajanja naknadnih ukrepov za njihovo izkoreninjenje, saj je za slednje potrebnega veliko več napora, časa in denarnih sredstev.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter pooblaščenimi organizacijami že vrsto let preverja zdravje rastlin v Sloveniji, nadzira premeščanje in uvoz rastlin in rastlinskega materiala ter ob najdbi sprejme ukrepe za izkoreninjenje ali zadrževanje nevarnih bolezni in škodljivcev.

Pomagajmo ohranjati naše rastline zdrave, zato:

• s potovanj po svetu ne prinašajmo domov rastlin, semen, plodov, zelenjave ali cvetja, v njih se namreč lahko skrivajo rastlinske bolezni in škodljivci!
• Če doma na vrtu ali v sadovnjaku, vinogradu ali na sprehodu opazimo bolezenska znamenja ali škodljive organizme rastlin, ki so podobne karantenskim škodljivim organizmom, o tem nemudoma obvestimo Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in pooblaščene strokovne inštitucije.
• Semen ne kupujmo na svetovnem spletu, nikakor ne iz držav, ki niso članice Evropske unije. Po možnosti uporabljajmo certificirano seme, za lastno uporabo pa nabiramo in shranjujemo seme zdravih rastlin.

(Povzeto po sporočilu za javnost MKGP)

Dodatgne informacije:

• Mednarodni dan zdravja rastlin na spletnem mestu Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (v angleščini).
• Zdravje rastlin na spletnem mestu Evropske komisije (v angleščini)
• Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (v angleščini)
• Spletno mesto Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (v angleščini)
• Spletno mesto Evropske agencije za varnost hrane (v angleščini)
• Spletno mesto Integriranega varstva hrane (v slovenščini)