Darja Jeriček in Vesna Mihalič s KGZS Zavoda Celje

Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in tisti, ki o tem razmišljajo, kmetijski svetovalci in delujoči na področju kmetijstva na upravnih enotah ter inšpekcijskih službah, pravni zastopniki interesov kmetov ter strokovni delavci različnih področij, so se 17. oktobra zbrali na tradicionalnem posvetu »Dopolnilne dejavnosti na kmetiji«.

Ključne besede: dopolnilne dejavnosti, kmetijstvo, posvet

Gre za posvet, ki je povezal prek 400 udeležencev in v Ljubljani potekal pod strokovnim vodstvom vodje službe za dopolnilne dejavnosti pri KGZS Andrejke Krt ter finančni podpori Mreže za podeželje. »Znanje je tisto, ki nas spodbuja,« je udeležence nagovoril predsednik KGZS Roman Žveglič ter izpostavil pomen pridelave hrane ter nujnost znanj o davkih.

Nove možnosti za razvoj in spremembe

Dopolnilne dejavnosti na kmetijah odpirajo možnost, da se primarna pridelava oplemeniti, z učinkovito izrabo znanja in delovnih moči pridobi dodano vrednost ter odpira možnost zaslužka. Ta zagotavlja obstoj in nadaljnji razvoj kmetij. »Na razvoj kmetij vpliva davčno okolje, stabilnost pogojev, pozitivna drugačnost in smiselne olajšave, ki so povezane z vedenjem kako, kaj in zakaj,« je razloge za delo javne službe kmetijskega svetovanja, ki sodeluje pri usmerjanju in usposabljanju kmetov, razložil vodja javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS Anton Jagodic. JSKS nasploh ustvarja dobro podporno okolje terenskih kmetijskih svetovalcev in specialistov,  ki deluje v sklopu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. 

Na posvetu so bile predstavljene spremembe, ki jih prinaša zakon o dohodnini ter novosti glede trošarin, ki se tičejo izvajanja dejavnosti v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Nova pravila, ki žal kmetijam prinašajo dvig obdavčitve, bo treba upoštevati in med možnostmi izbrati najboljšo. O tem sta govorili Branka Nagode in Melita Grilc s Finančne uprave RS. Dejavnosti so lahko obdavčene na podlagi katastrskega dohodka ali na podlagi dejanskih dohodkov, kar je potrebno priglasiti do 31. oktobra in pomeni, da na kmetijah sestavljajo tako imenovani »davčni obračun«. Gre za prostovoljni sistem, ki ga je potrebno priglasiti in ga uporabljati vsaj pet let.

Ko se je treba odločiti

»Prav na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vidim velik izziv in priložnost. Ko pridemo kmetijski svetovalci v kontakt s kmetijami, poleg svetovanja glede primarne kmetijske dejavnosti, skupaj s člani kmetije iščemo priložnosti za nekaj več. Zagotovo na marsikateri kmetiji, kjer se sestavijo naravni resursi, človeški in razvojni, obstaja priložnost dopolnilnih dejavnosti. Seveda to za sabo potegne tudi tehnologijo predelave in davčne obveznosti ter vprašanje, kako vse skupaj izpeljati. Glede novih davčnih obveznosti lahko rečem le, da je veliko vsega in pozivam kmete, da se obrnejo na svetovalce na območnem zavodu KGZS, ki pokrivajo področje dopolnilnih dejavnosti. Ti jim bodo znali najbolj poglobljeno odgovoriti ali poiskati pravi odgovor,« je na vprašanje, kako naprej, odgovorila ena od udeleženk posveta, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na KGZS - Zavodu Maribor Simona Hauptman. In še, da na območju Maribor z okolico v zadnjih petnajstih letih število dopolnilnih dejavnosti na kmetijah hitro raste, na kar so kmetijski svetovalci izjemno ponosni. "Narejen je bil velik preboj s krasnimi ponudbami, kmetijami z nastanitvami, poleg predelave mesa narašča tudi predelava mleka v sire in mlečne izdelke. To so veliki premiki, ki se zgodijo največkrat ob predaji kmetije mlajši generacije. Ambiciozni mladi prevzemniki običajno naredijo preboj prav z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,« razlaga Hauptmanova.

Dobro je imeti več dejavnosti

Izkušnje glede dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so predstavili koordinatorji za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na območnih zavodih KGZS: Andreja Žolnir, Ana Petrovič, Maja Križnar, Martina Gomzi, Mojca Čep, Srečko Horvat, Tatjana Kmetič Škof, Vanja Bajd Frelih. Primere dobrih praks kmetij pa Jože in Helena Kropivšek s Kmetije Pr'Gabršk; Franc Senčar s kmetije Kmetije Senčar ter Ivanka Rožej s Kmetije Rožej.

»Včasih je dobro imeti več dejavnosti, sploh na sadjarskih kmetijah, kjer nam vremenske ujme zadnja leta ne prizanašajo. Največ poslujemo z javnimi zavodi in pomembno je, da jim zgodbo naše kmetije predstavimo. Tako čas Tradicionalnega slovenskega zajtrka raztegnemo na dva meseca in se po šolah predstavljamo z delavnicami. Največje priznanje za našo kmetijo so prav zadovoljni otroci, ki nas kasneje srečajo na tržnici in so dobrodošli na naši kmetiji. Drugače so leva in desna roka naše kmetije, ki sva jo z možem preusmerila v sadjarsko, najini trije otroci,« je med drugim povedala Ivanka Rožej.

Vsakdo ima ime in zgodbo

O tem, kako doseči višjo dodana vrednost na turističnih kmetijah, je nadvse zanimivo razložil dr. Emil Juvan. Preden se nosilec kmetijskega gospodarstva loti česarkoli, mora pogledati trenutno stanje. Turist načeloma beži od tega, kar ima doma in ne pristane na manj. »Ne razmišljajte enostavno o turistu, nekaj, kar je doma normalno, tam ne bo toleriral.« Turist je kompleksen posameznik, ki beži v okolje, ki je drugačno od vsakdanjega. Valorizacija pomeni, da turiste podučimo o tem, kaj vse je potrebno, da nekaj pride na mizo, v prostor. Tako mu je treba razložiti, da biti brez bazena pomeni bolj trajnostno usmeritev bivanja. Z gostom se je treba ukvarjati, še predno pride na lokacijo in mu znati predstaviti, zakaj nekam gre, zakaj je morda stara oprema del naše kulture, ker drugače se nekaj hitro razume kot slaba kakovost. Smiselno je izpostaviti posebnosti podeželskega okolja, tipično hrano, kaj pomeni prijeten podeželski ambient, zrak, tišina in zvok podeželja, ki ga je potrebno rahločutno komunicirati in primerno finančno ovrednotiti. Vsaka surovina ima proizvajalca, vsak proizvajalec ima ime in zgodbo. »In smiselno se je povezovati in ustvariti povezane specializirane ponudbe kmetij nekega območja,« je med drugim povedal Juvan.

Kako priti do finančnih sredstev

Da so dobre prakse najboljši primer za učenje in komuniciranje, je izpostavil Matej Štepec z Mreže za razvoj podeželja ter udeležence posveta povabil po nova znanja na portal skp.si, na katerem med drugim najdete tudi pregled javnih razpisov. Intervencije in finančne podpore pristojnega ministrstva, ki se napovedujejo za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, je predstavila vodja sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na MKGP mag. Andreja Komel. Razložila je pomen Zelenega dogovora in bistvene zahteve ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razložila je prednosti Strategije od vil do vilic v smislu koristi za nosilce dopolnilnih dejavnosti. Generalna direktorica direktorat za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar je predstavila Sheme kakovosti in zakaj je smiselno vstopiti vanje ter razložila pomen obvladovanja zavržkov hrane. O splošnem označevanju živil in primerih pravilnega označevanja, varstva potrošnikov in zavajajočih praks pri označevanju je govorila dr. Mira Kos Skubic, z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Spletna orodja za izmenjavo izkušenj

Posvet se je zaključil s povabilom in predstavitvijo Facebook in Instagram strani Dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki bo služila aktualni izmenjavi izkušenj in informacije. Urejajo jo kmetijske svetovalke zavodov KGZS Mojca Čep, Vanesa Zderić in Tatjana Kmetič Škof.

Še nekaj mnenj udeležencev srečanja

»Vsako leto se veseliva tega vedno zelo aktualnega posveta, na katerem se informiramo o novostih na področju dopolnilnih dejavnosti. Tudi letos so v ospredje postavljeni problemi, pogoji in nasploh vse, kar se tiče dopolnilnih dejavnosti, naju zanimala predvsem nova davčna zakonodaja,« sta dogajanje na posvetu povzeli udeleženki s KGZS – Zavoda Celje, terenska kmetijska svetovalka za področje dopolnilnih dejavnosti Vesna Mihalič in svetovalka specialistka za področje razvoja podeželja Darja Jeriček, ki deluje na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter je specialistka za področje razvoja podeželja.

Pravita, da se število dopolnilnih dejavnosti na kmetijah se zvišuje, tiste kmetije, ki so uspešne, si dodajo še dodatne aktivnosti. »Med mladimi je na dobro stoječih kmetijah interes za prevzem kar velik. Na koroških kmetijah je dopolnilna dejavnost absolutno nujna, da ostanejo mladi na kmetijah. Nujno bi bila večja spodbuda s strani pristojnih ministrstev,« menita. »Danes predstavljene spremembe naju žalostijo. Kar nekaj nosilcev dopolnilne dejavnosti bo precej šokiranih, ko bo prišel dvakrat višji davek. Davčna politika bi se morala na nek način spremeniti, če želijo, da kmetije ostanejo kmetije in ne postanejo podjetja, kar za majhne kmetije tako ali tako ni izvedljivo.« Zagotovo je strateški cilj ohraniti dejavnosti na podeželju, a je smiselno, da kmetje ostanejo zavarovani na podlagi kmetijske dejavnost, da kmetije ostanejo v družinski lasti. To je posebno pomembno za ohranitev obmejnih gorskih območij ter zmanjšanju števila dnevnih migrantov.  

Jože z Dolenjske: »Pričakoval sem, da bo davčna zakonodaja stopila korak naprej, a je šla koraka nazaj in tako sem danes glede nove davčne zakonodaje negativno presenečen. Za posvet sem izvedel v Kmečkem glasu, si vzel čas ter prišel v Ljubljano. Kmetujem na 18 hektarih na območju Suhe krajine na Dolenjskem. To so kraji, za katere bi se morala vlada bolj potruditi, da se kmetijske površine ne zarastejo. Sem pa vesel, da se sin navdušuje nad dopolnilno dejavnostjo v smeri turizma in to je glavni razlog, da sem danes tukaj. Ni mi žal, da sem prišel. Veliko ljudi sem spoznal in novega izvedel.«

Posnetek posveta na povezavi TUKAJ ali pa tukaj.