Kar nekaj izjemnih ponudnikov s kmetij smo lahko spoznali na Podeželju v mestu, ki je 11. maja potekalo v Ljubljani. Na njem se je predstavilo 40 kmetij, ki so kakovost izdelkov dopolnilnih dejavnosti dokazovale z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji Dobrote slovenskih kmetij 2019***. K prijetnemu vzdušju so svoje dodale članice ženskega pevskega zbora Trzinke, ki so pod taktirko Primoža Leskovca prepevale ljudske pesmi v družbi tenorista Milana Kuferšina in harmonike Blaža Klopčiča.

Ključne besede: Podeželje v mestu, Kmetijstvo, Trženje, Promocija

 Pomen dopolnilnih dejavnosti

»Brez dopolnilnih dejavnosti bi marsikatera kmetija propadla. Prav zaradi njih se da preživeti na precej majhnih kmetijah. Peka peciva, predelava mesa, mleka, sadja, zelenjave in še vrsta drugih dopolnilnih dejavnosti ohranja živo podeželje in slovensko kulturno dediščino,« med drugim pove France Peternelj, ki je vodenju dogodka Podeželje v mestu zvest že leta. Glede na življenjske izkušnje je prepričan, da je treba kmetijo predati naslednikom do njihovega 35 leta. »Jaz bi to uzakonil. Kmetijo moraš prevzeti mlad, pozitivno drzen, ko si upaš čisto vse, drugače te volja mine. Sam prihajam s kmetije in imam kmetijsko izobrazbo. Ko sem spoznal, da kmetije ne bom prevzel sem imel kar nekaj let krizo,« pove France, ki je svoj talent petja in govora ter ljubezni do kmetijstva povezal v zgodbo Gostilna pr'Francet.

Kmetija na enem hektaru

Ste že slišali za Čečo vas? Rozalija Šket pravi, da vas leži v hribih na zelo lepi lokaciji. Ekološka kmetija Korunovo je majhna in ima le en hektar površine. Samo s kmetovanjem se na njej ne bi dalo preživeti, z možem hodita v službo. »V želji, da zemljišče ostane obdelano, da v naš kraj privabimo ljudi, smo posadili nasad aronije ter registrirali dopolnilno dejavnost, da lahko izdelke tržimo,« pove Rozalija in doda, da je bilo pridelovanje aronije precejšen izziv, ker njeni plodovi niso dobrega okusa. Poznavanje tega, kako koristno vplivajo na človekov organizem, pa slabo. Soku aronije pripisujejo veliko zdravilno moč, med drugim upočasnjuje proces staranja ter povečuje imunsko sposobnost organizma. »Soka aronije je škoda, da bi jih polnili v navadne steklenice. Za shranjevanje in označevanje naše aronije smo izdelali lep dizajn, ki ga stranke opazijo. Povpraševanje po naših izdelkih je kar veliko in nam jih kljub relativno visoki ceni zmanjka. Ljudje, ki preverijo učinke aronije, se vračajo,« veselo zaključi Rozalija.

Mali kmetje in trgovski centri

Na stojnici Vinska klet Trunkl iz Šmarij pri Kopru je Andrej Trunkl ponujal na Dobrotah slovenskih kmetij nagrajeno vino in oljčno olje. Kmetuje na šestih hektarih oljčnih nasadov in vinogradov. Dela sam in pravi, da brez dodatnega zaslužka ne bi šlo. Tako ima poleg kmetijske dejavnosti registrirano tudi dejavnost cenilca škode v kmetijstvu. Na vprašanje kaj bi lahko naredila država, da bi bilo kmetovanje bolj zanimivo pa meni, da bi bilo smiselno omejevat trgovske centre, ki malim kmetom vzamejo veliko strank ter ozaveščati prednosti nakupa na kmetijah. Je pa sodelovanje na dogodkih kot je Podeželje v mestu priložnost, da te ljudje spoznajo in dobiš stalne stranke, ki kasneje hodijo po izdelke na kmetijo.

Kupci potrjujejo kakovost izdelka

Kramljati z gospo Cvetko Krabonja je vedno prijetno, samo priti do nje ni enostavno. Vrsta pred njeno stojnico je dolga, v Ljubljano pride le redko in obiskovalci potrpežljivo čakajo na sadni kruh, za katerega je Cvetka letos prejela že 28. zlato priznanje Dobrote slovenskih kmetij. Cvetka trži le dva proizvoda s svoje kmetije – sadni in ajdov kruh z orehi. Na vprašanje, kaj meni o pomenu dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, odgovarja: »Meni dopolnilna dejavnost na kmetiji pomeni ogromno. Z 48 leti sem ostala brez službe in takrat sem se oprla nase. Imela sem proizvod - sadni kruh, ki je bil na tržišču dobro sprejet. Zgodba sadnega kruha je uspešna, za njo pa seveda ogromno dela in ljubezni. Gre za zdravo živilo, ki se ga da kupiti le na način direktne prodaje.« Zadnja leta gospa Cvetka vsak petek, na povabilo mesta Lipnica/Lebnitz, prodaja kruh v Avstriji. Vedno znova je navdušena nad urejenim sistemom s pavšalno obdavčitvijo brez kompliciranja. Vesela je, da se ljudje po kruh vračajo, kar potrjuje kakovost. Njenega kruha v trgovini ni možno kupiti. Prodaja ga le na tržnicah. Njene stranke so ljudje, ki pazijo kakšno hrano uživajo, so osveščeni in cenijo direkten nakup pri proizvajalcu.

Vse to je Podeželje v mestu

Dogodki Podeželje v mestu so tržnice v malem in na njih se dogaja marsikaj. Poleg res zanimivih gospodarjev kmetij so tokrat ob peki zorene govedine obiskovalci kramljali s kmetijskimi svetovalci KGZS Zavoda Ljubljana. Na informacijski stojnici Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije našli zanimive informacije glede letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij, med 17. in 19. majem 2019 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Pozabilo se ni 20. maja, svetovnega dneva čebel in kakšen pomen imajo ter kako pomembni so za ohranitev čebel kmetje. Dišalo je po palačinkah in špargljih, preplet glasbe in klepeta, mesta in podeželja. Vse to in še veliko več je Podeželje v mestu.

***Vsa tri odličja Dobrote slovenskih kmetij zagotavljajo vrhunskost kulinaričnega izdelka kmetije. Med sodelujočimi na Podeželju v mestu so bili tudi nosilci znakov kakovosti. Prejmejo ga kmetije, ki prejmejo za določen izdelek zlato priznanje Dobrote slovenskih kmetij tri leta zapored.

Foto utrinke z dogodka si lahko ogledate na FB strani Kmetijstvo je zakon tukaj.

Več o Dobrotah slovenskih kmetij pa na spletni strani tukaj.

Seznam dogodkov Podeželje v mestu 2019 najdete tukaj.