Strokovni odbor za VVO se je ponovno sestal na 7. seji 25. oktobra in svojo pozornost namenil trenutnemu stanju pri reševanju problematike kmetovanja na VVO in povzel dosedanje delo odbora ter uspešnost uresničitve zastavljenih ciljev.

Avtor: dr. Dušica Majer, KGZS

Odbor ugotavlja, da se priprava novih VVO uredb nadaljuje, kljub temu, da niso rešena pomembna odprta vprašanja. V pripravi so 3 nove uredbe o VVO, ki so že bile v javni obravnavi: Uredba o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v občini Krško, Uredba o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v občinah Bled, Gorje in delu občine Radovljica,Uredba o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v občini Loški Potok (začetek javne obravnave 16.7.2024). V vseh treh uredbah je močno zaostren vodovarstveni režim (VVR), saj popolnoma prepoveduje uporabo vseh kemičnih sredstev za varstvo rastlin, tudi sredstev, ki se uporabljajo pri ekološkem kmetovanju.

Na vse tri uredbe je KGZS podala obširne pisne pripombe in zahtevala, da se umaknejo iz nadaljnje obravnave, saj ni bilo nobene predstavitve prebivalcem, kmetom in kmetijski stroki, nikjer tudi ni bilo predstavljenih ustreznih strokovnih in pravnih podlag za strog VVR. Na noben dopis KGZS ni prejela odgovora.

Pregled dela

V nadaljevanju so člani odbora pregledali dosedanje delo in dosežene cilje od leta 2012 dalje: 

Velik premik je bil dosežen v prvem mandatu odbora (takrat Komisija za VVO), ko smo v obdobju 2012 – 2013 dosegli, da se je popolna prepoved uporabe FFS na VVO I, spremenila v prepoved uporabe le nekaterih FFS, ki vsebujejo aktivne snovi s seznama prepovedane rabe. V tem obdobju smo dosegli tudi omilitev pogojev za gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik. Pred tem popolna prepoved se je spremenila v dovoljeno rabo, vendar z omejeno količino dušika. Dosegli smo tudi dovoljenje za pašo pod določenimi pogoji.

Z navedenimi omilitvami so bile dane nekoliko boljše možnosti za kmetovanje na VVO I in preživetje kmetij, ki tam kmetujejo, vendar pa je ostalo nerešeno ključno vprašanje glede ustreznih odškodnin za zmanjšanje dohodka kmetij zaradi izvajanja zahtev vodovarstvenega režima. Ostale so tudi težave s pridobivanjem nadomestnih zemljišč, pravočasnimi izplačili denarnih nadomestil ter pri izvajanju ukrepov KOPOP in investicij na kmetijah.

V naslednjem mandatu (2016 – 2020) je komisija zahtevala rešitev navedenih odprtih vprašanj, v prvi vrsti pa spremembo Zakona o vodah v 79. členu v smeri ureditve dejanskih odškodnin za kmete na VVO I. Za hitrejšo ureditev problematike je pripravila številna gradiva: analiza stanja kmetij na VVO I; seznam kmetij, ki želijo nadomestna zemljišča; pregled zakonske ureditve te problematike v državah EU; predlog ukrepov KOPOP in ciljnih razpisov za kmetije na VVO I; predlog metode izračunavanja dejanske odškodnine vključno s predlogi sprememb Zakona o vodah. V letu 2015 je bil predlog sprememb zakona že potrjen na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor v DZ, vendar nekaj dni po tem preklican s strani koalicijskih strank, ki so se odločile zaustaviti postopek in preveriti predlog pri EK. Poleg tega je komisija v tem letu pripravila predlog nove operacije v okviru ukrepa KOPOP: Varovanje vodnih virov na VVO I, predlog vstopnih pogojev in vsebine investicijskega razpisa za kmetije na VVO I ter s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS uskladila spremembe Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč tako, da se je uvedla in natančno definirala prednostna pravica pri pridobivanju zemljišč v lasti sklada.

V zadnjem mandatu (2020 – 2024) je odbor svoje aktivnosti usmeril v ukrepe in naložbe v novem programskem obdobju SKP ter v ureditev denarnih nadomestil za izpad dohodka, saj je takrat veljavna uredba o denarnih nadomestilih potekla 31. 12. 2022. Člani odbora so se dogovorili, da bodo reševanje problematike denarnih nadomestil (odškodnin) peljali vzporedno po dveh poteh: ena pot je priprava novih ustreznejših izračunov denarnih nadomestil v novi uredbi po sistemu državne pomoči, druga (daljša) pot pa je vzpostavitev zakonske podlage za izplačilo dejanskih odškodnin. Poleg tega so vztrajali tudi na zahtevah, da dobijo zemljišča VVO I poseben status in da imajo kmetije na VVO I možnost vključitve v ukrepe in naložbe v novem programskem obdobju. Predlagali so tudi poenostavitev postopka za izplačilo denarnih nadomestil tako, da upravičence zavedejo svetovalci ob oddaji subvencijske vloge in po zaključeni kampanji pošljejo izpise upravičencev upravljavcu. Ta najkasneje v roku 3 mesecev izda odločbo in izplača denarno nadomestilo do konca tekočega leta.

V obdobju 2020 do začetka leta 2023 so se predstavniki odbora na temo ureditve problematike denarnih nadomestil na VVO I petkrat sestali z MKGP (od tega 1 x z ministrico Ireno Šinko) in štirikrat z MOP (od tega 1 x na skupnem sestanku z ministrom Urošem Brežanom in ministrico Ireno Šinko), predsednik odbora se je dvakrat sestal še z državnim sekretarjem na MKGP, poslanih je bilo več dopisov in pobud. Po večkratnih usklajevanjih glede metodologije izračuna višine denarnih nadomestil v letih 2021 in 2022 z MOP in pripravljalcem nove metodologije, Biotehniško fakulteto (BF), je bil predlog v januarju 2023 dokončno usklajen. V zadnjem tednu januarja 2023 so se člani odbora sestali s predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) in BF, kjer je predstavnik BF natančno predstavil metodologijo in kalkulacijo višine denarnih nadomestil v novem predlogu Uredbe o nadomestilu zaradi zmanjšanja dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom VVR. Na sestanku so se prisotni dogovorili za pavšalno višino nadomestila ter da se preveri še možnost uskladitve višine denarnega nadomestila z letno stopnjo inflacije in poenostavitve postopka za pridobivanje denarnega nadomestila.

Metodologijo, ki prinaša kmetom višja denarna nadomestila (556 eur/ha na površin GERK na leto), so vključili v novo uredbo. Predlog nove uredbe je po potrditvi na Evropski komisiji v Bruslju 7. septembra 2023 po večmesečnem zavlačevanju MNVP in Vlade RS ter večkratnem posredovanju KGZS, stopil v veljavo 23. decembra 2023 (Uradni list št. 132/2023 z dne 22.12.2023). Uredbo so članom odbora predstavili predstavniki MNVP in MKGP na seji 28. februarja 2024.

Poiskati ne le začasne, temveč trajne rešitve

S postavitvijo nove metode izračuna in z zvišanjem denarnih nadomestil je bil dosežen eden od ciljev, ki si ga je zastavil odbor. Ne glede na to, da z novo uredbo kmetje prejmejo višja denarna nadomestila, pa je to še vedno le začasna rešitev za obdobje 2023 - 2029. Kmetje, ki kmetujejo na VVO I, še vedno dobijo denarna nadomestila, ki so vrednostno in časovno omejena državna pomoč, ne pa dejanskih odškodnin, za katere ni vzpostavljene zakonske podlage. Poleg tega za kmetije, ki kmetujejo na VVO I še vedno ni posebnih intervencij in investicijskih razpisov, nadomestnih zemljišč ni na razpolago, težave pri izvedbi VVR pa v praksi povzročajo tudi neustrezno postavljene meje med pasovi z različnimi režimi tako, da je marsikje GERK razdeljen na dva različna VVR.

Člani odbora so bili enotni, da je v nadaljevanju treba zahtevati rešitev odprtih vprašanj, predvsem pa od MNVP trajno rešitev v smislu opredelitve dejanskih odškodnin v okviru Zakona o vodah in od MKGP pripravo posebnih intervencij in investicijskih razpisov za kmetije na VVO I.

Ob koncu seje so sprejeli sklep, da je zaradi zelo pomembne ter vedno bolj obsežne problematike ohranjanja čiste pitne vode in kmetovanja na VVO nujno, da KGZS ohrani Strokovni odbor za VVO tudi v naslednjem mandatnem obdobju (2024 – 2028) in vanj imenuje člane, ki to problematiko dobro poznajo.