Pridelava zelenjave zahteva veliko znanja.

Smo tik pred začetkom glavne sezone pridelave zelenjadnic, opozarja Tončka Jesenko s KGZS.

Vzgoja sadik je že v teku, tudi v rastlinjakih je dela že veliko. Pridelovalci pa se pospešeno pripravljate tudi na setev in sajenje na prosto. Pridelava zelenjave zahteva veliko znanja. Pri načrtovanju vaše pridelave in iskanju tehnoloških rešitev se lahko obrnete po nasvete in pomoč na Javno službo kmetijskega svetovanja, ki deluje na območnih kmetijsko-gozdarskih zavodih. Tam  vam bodo pomagali pri načrtih za kolobar, izdelavi gnojilnih načrtov in vam nudili tehnološke nasvete. Veliko informacij lahko dobite tudi na spletnih straneh Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in straneh območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov, kjer so objavljena različna strokovna gradiva, nasveti in informacije o izobraževanjih. Nekaj tem je izpostavljenih v člankih, ki so objavljeni v tokratni osrednji temi v Zeleni deželi.

SKP prinaša spremembe

Obenem smo pred začetkom izvajanja nove Skupne kmetijske politike (SKP), ki prinaša kar nekaj sprememb tudi na področju vrtnarstva. Med ukrepi, ki jih prinaša novo programsko obdobje, velja izpostaviti intervencijo Integrirana pridelava, za katero je ponovno možno pridobiti podporo v okviru ukrepov kmetijske politike, in ukrep Biotično varstvo, ki je povsem nova intervencija.

Zahteve integrirane pridelave vrtnin so precej podobne, kot so bile v programskem obdobju 2007–2013, z nekaj dodanimi zahtevami. Višina podpore za Integrirano pridelavo zelenjave (na prostem in v zavarovanih prostorih) znaša 257,50 evra na hektar. Za uveljavljanje te intervencije pa morate biti predhodno prijavljeni v kontrolo integrirane pridelave pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave. Rok za prijavo v kontrolo integrirane pridelave se izteka, in sicer se morate v kontrolo prijaviti najkasneje do 20. marca 2023.

Intervencija Biotično varstvo rastlin je namenjena zmanjšani uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin in s spodbujanjem nadstandardnih praks varstva rastlin pred škodljivci prispeva k varovanju vodnih virov ter tal. Intervencija vključuje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na osnovi mikroorganizmov (glive, bakterije, virusi) in komercialnih proizvodov za biotično zatiranje bolezni ter škodljivcev z naravnimi sovražniki (žuželke, pršice, ogorčice), ki deloma nadomesti tretiranje s kemičnimi FFS v skladu z izdelanim načrtom zatiranja bolezni in škodljivcev. Letna višina plačila znaša za zelenjadarstvo na prostem 612,80 evra na hektar, za zelenjadarstvo v zavarovanem prostoru pa 1.857,60 evra na hektar. Natančnih navodil za izvajanje te intervencije še ni, vendar se kaže, da bo v kmetijski praksi izvedljiva tudi za zelenjadarje. Zato se o tem pred oddajo vloge pozanimajte pri svojih kmetijskih svetovalcih.

Dobro je vedeti

Natančnejši opisi posameznih intervencij so v Strateškem načrtu SKP, ki je objavljen na spletni strani https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027, več informacij pa boste lahko dobili na usposabljanjih za kmete, ki jih bodo izvajali posamezni kmetijsko-gozdarski zavodi v naslednjih tednih, in pa seveda pri vaših lokalnih kmetijskih svetovalcih.