Za dobro sodelovanje in prispevek k nastanku Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predsedniku ZZS Borutu Florjančiču predal plaketo zbornični predsednik Roman Žveglič.

Danes je Zadružna zveza slovesno obeležila 150-letnico svojega delovanja, hkrati pa tudi 50-letnico ponovne ustanovitve zveze, ki je bila po II. svetovni vojni za dobrih 25 let ukinjena.

Ob jubileju je zbrane predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič nagovoril z naslednjimi besedami: »Svet, kot ga poznamo danes, je svet hitrih misli, še hitrejših sprememb. In če v takem svetu en iskren, solidaren, trajnosten sistem preživi 150 let – potem je to več kot zgodba o uspehu. Slovensko zadružništvo je natanko to.

Sistem, ki je preživel 150 let vzponov - kot je velikanski tehnološki razvoj - in tudi padcev, 150 let gospodarskih kriz, vojnih in povojnih obdobij, izzivov, ki so se marsikomu zdeli nepremagljivi. Pa jih je ta sistem, katerega vrednote združujejo solidarnost, povezovanje, pomoč, premagal vse. In kar je najlepše, od vsega začetka je zadružna zgodba natanko ta, po katerih se danes zgleduje gospodarstvo. Spoštljiva do narave, spoštljiva do družbe, a hkrati usmerjena v poslovni uspeh,« je povedal Florjančič.

Težo dogodku je dal tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je povedal: »Ne gre drugače, kot da na dosežke, ki jih imate za seboj, gledamo z občudovanjem,« dotaknil pa se je tudi pomena zadružništva v drugi polovici 18. stoletja za to kar smo in kar danes imamo. Ob tej priložnosti je ZZS ob 50-letnem jubileju za pomembno vlogo pri razvoju slovenskega podeželja in za skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo, izročil priznanje.

Med govorniki je bil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki je povedal: »Pomen Zadružne zveze Slovenije je za obstoj našega kmetijstva, za ohranitev jezika, kulture in naroda, izjemen.

Zadružništvo je v 150-ih letih doživelo in preživelo marsikaj, tudi čase političnega enoumja. Še dobro, da je ideološkim zadržkom navkljub pred 50-imi leti dozorelo spoznanje, da prehranske varnosti brez zasebnega kmetijstva ne bo. Leto 1972 je bilo mejnik, ki je pokazal, da so se različni socialistični eksperimenti v kmetijstvu pokazali za neuspešne.

Ne glede na zgodovinsko obdobje je bila vedno rdeča nit uspešnega obstoja in razvoja tako malih kot velikih kmetij povezovanje, vzajemnost in solidarnost. Zadružništvo je sistem, kjer drugi poprimejo, ko nekdo klecne.

Ali se družba dandanes zaveda vseh zaslug, ki jih imamo kmetje, da obstajamo Slovenci kot enakopraven narod in država v družbi evropskih narodov? Menim, da premalo. Pa ni moj namen, da bi gradil to prepričanje na zaslugah iz preteklosti. Izhajam iz današnjega dne. V tem trenutku se na tisoče kmetic in kmetov trudi na svojih kmetijah, kjer pridelujejo hrano. Ne v soju žarometov, ampak v potu svojega obraza. Skrbijo, da naše mize niso prazne in da naša država ni goščava.

Današnji čas neizprosnega, pogosto nelojalnega delovanja trga, vse manjše politične in ekonomske moči kmetov potiska pridelavo hrane v drugi plan. Pa to ni prav! Pridelava hrane je temeljno poslanstvo kmetijstva in povezanost malih in velikih kmetij v zadrugah omogoča njihov obstoj in razvoj. Vendar povezanost v teh negotovih časih ni dovolj. Od družbe in od politike pričakujemo, da ravna odgovorno in da ukrepa, kadar je potrebno.

Kmetje se zavedamo svoje naloge, to je da pridelamo hrano, od družbe pa pričakujemo da nam za opravljeno delo prizna pošteno plačilo!«

Po slavnostnem delu jer sledil še vsebinski, kjer je najprej prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete spregovoril o zadružništvu kot pogoju in vzvodu za razvoj slovenskega kmeta in kmetijstva, nato pa je Ramon Armengola, predsednik Evropskega združenja zadrug Cogeca, o evropskih kmetijskih zadrugah in njihovi vlogi pri krepitvi kmetijskega in živilskega sektorja.

Popoldan se je na stojnicah na Stritarjevi ulici pri Tromostovju odvijal dogodek Zadruge v mestu, kjer so potekale degustacije in predstavitev dejavnosti zadrug članic ZZS.

Ob robu praznovanja je v Mestni hiši tudi razstava o 150-letni zgodovini zadružništva na Slovenskem, z naslovom »Kmetijske zadruge ščitijo prebivalstvo na deželi«. Do sredine prihodnjega leta bo potovala po vsej Sloveniji.

Posebni priznanji za aktivno delovanje v zadružništvu sta prejela Simon Toplak iz Juršincev ter dr. Franci Avsec ki je kar 38 let služboval na Zadružni zvezi Slovenije.

Utemeljitve:

Simon Toplak

Simon Toplak je zadružništvu in kmetijstvu posvetil 60 let svojega dela koit dejavne zadružnik na lokalni in državni ravni. Bil je izjemno aktiven tudi pri pripravi Zakona o zadrugah iz leta 1992. Na njegovo pobudo je bil zadrugam s tem zakonom vrnjen 45% delež v nekaterih podjetjih živilsko predelovalne industrije. Za svoje delo jer prejel številna priznanja na regijski in državni ravni. Za zasluge pri kmetovanju in zadružništvu je leta 1993 kot prvi slovenski kmet prejel tudi evropsko priznanje. Simon Toplak je svoje delo posvetil napredku slovenskega kmetijstva in zadružništva in s funkcijami, ki jih je opravljal, prispeval k ponovni ustanovitvi Zadružne zveze Slovenije, k razvoju kmetijstva, podeželja in ohranjanju kulturne dediščine.

dr. Franci Avsec

Dr. Franci Avsec je po končanem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani pričel poklicno delo na Zadružni zvezi Slovenije. V 38 letih nepretrganega dela na Zadružni zvezi Slovenije je dr. Franci Avsec na pravnem področju pomagal pri reševanju raznovrstnih organizacijskih, poslovnih, premoženjskih in drugih vprašanj Zveze in njenih članic. Sodeloval je pri oblikovanju strokovnih podlag za številne zakonske predpise, ne samo na področju zadružništva. Njegovo delo je plodno obrodilo tudi na področju publicistike in poučevanja. Za objavljena dela o zadružnem pravu v Sloveniji in v tujini je dr. Franci Avsec leta 2004 prejel tudi mednarodno znanstveno priznanje Delovne skupnosti zadružnih institutov.