Zahteva za spremembo ureditve komunalnega prispevka na kmetijah

Zahteva za spremembo ureditve komunalnega prispevka na kmetijah

Kmetijstvo in okolje, Sporočila za javnost, Stališča in pripombe, Ekonomika in davki  | 

Različne ureditve komunalnega prispevka po občinah nelogično povzročajo neenakost med kmeti

"Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ugotavljamo, da je trenutna ureditev komunalnega prispevka, ki je urejena v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2) in občinskih odlokih, za kmetije po Sloveniji neustrezna in nepravična," ugotavlja Gašper Cerar iz sektorja za pravne zadeve na KGZS.

Različne ureditve komunalnega prispevka po občinah, ki na podlagi ZUreP-2 z občinskimi odloki opredeljujejo komunalni prispevek, nelogično povzročajo neenakost med primerljivimi kmeti, ki konkurirajo na domačem in EU trgu. Zato zahtevamo, da se za gradnjo kmetijskih objektov (nestanovanjske kmetijske stavbe - CC-SI: 1271) na ravni države določi oprostitev plačila komunalnega prispevka za novogradnje ali dozidave obstoječih gradenj. Ob spremembi namembnosti objekta se komunalni prispevek plača.

Čemu je namenjen

Komunalni prispevek predstavlja plačilo dela stroškov gradnje nove občinske komunalne opreme ali za financiranje obstoječe komunalne opreme. Sredstva, ki jih občina zbere iz naslova komunalnega prispevka, lahko porablja samo za namen gradnje občinske komunalne opreme. Odvisen je od opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, namembnosti objekta (Fn), površine gradbene parcele stavbe, tlorisne površine stavbe ali površine gradbenega inženirskega objekta ali površine drugih gradbenih posegov, razmerja med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine stavbe (DtN). Raziskave ugotavljajo, da je komunalni prispevek večinoma neodvisen od razširjenosti komunalnih omrežij, vrednosti infrastrukture in gostote poselitve, temveč od oddaljenosti od Ljubljane oziroma geografska lokacija in ekonomske moči prebivalstva (višje plače v povprečju pomenijo višji komunalni prispevek ob nespremenjeni ravni komunalne oskrbe).

Več kot pol občin nima oprostitve plačila

Na KGZS smo pripravili analizo občinskih odlokov, ki urejajo komunalni prispevek, s poudarkom na obravnavi kmetijskih objektov (nestanovanjske kmetijske stavbe - CC-SI: 1271) z vidika ureditve oprostitev plačila komunalnega prispevka za kmetijske objekte. ZUreP-2 občinam omogoča delno ali celotno oprostitev plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo stavb v javnem interesu. Ugotavljamo, da v Sloveniji 128 občin nima dodatnih oprostitev plačila komunalnega prispevka. Ostale občine za nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI: 1271) nudijo od 10- do 100-odstotno (Cirkulane, Ig, Loška dolina, Semič, Sevnica) oprostitev plačila komunalnega prispevka. Največ (19) občin nudi 50-odstotno oprostitev za kmetijske stavbe.

Znesek komunalnega prispevka je odvisen tudi od faktorja namembnosti objekta. Po analizi občinskih odlokov ugotavljamo, da imajo občine za nestanovanjske kmetijske stavbe oziroma za druge nestanovanjske stavbe različne faktorje namembnosti objekta: skoraj polovica občin določa faktor namembnosti objekta 0,7, slaba četrtina občin faktor namembnosti objekta 0,5.

Brez argumentov in različni pristopi

Analiza občinskih odlokov glede komunalnega prispevka za kmetijske objekte kaže, da občine investitorjem v kmetijske stavbe brez tehtnih argumentov nudijo različne oprostitve od 10 do 100 odstotkov in v formuli za izračun komunalnega prispevka upoštevajo različne faktorje dejavnosti, kljub temu, da kmetje gradijo ali dograjujejo enakovrstne in objekte za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem pridelavo ter predelavo hrane. Zmoti predvsem dejstvo, da (pre)velike razlike v oprostitvi ali faktorju dejavnosti obstajajo v sosednjih občinah – ni skladno z načelom horizontalne enakosti, da primerljivi in celo skorajda sosednji kmetiji plačata bistveno različne komunalne prispevke zgolj zaradi dejstva lokacije kmetije v eni oziroma v drugi občini.

Zahtevamo, da se z namenom končanja razlikovanja med kmetijami glede na lokacijo investicije v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3), ki je v zakonodajnem postopku, nelogičnosti in nesistematičnosti pri odmeri komunalnega prispevka odpravijo. V predlogu ZUreP-3 je treba urediti oprostitve plačila komunalnega prispevka tako, da bodo občine ob spoštovanju načela horizontalne enakosti kmetijske objekte v celoti oprostile plačila komunalnega prispevka. Zahtevamo spremembo 240. člena predloga ZUreP-3 z vsebino, ki bo določila oprostitev od obveznosti plačila komunalnega prispevka za novogradnjo in dograjevanje nestanovanjskih kmetijskih stavb (CC-SI: 1271). Ob spremembi namembnosti celotnega ali dela objekta iz nestanovanjske kmetijske stavbe v drugo vrsto stavbe se za takšen objekt komunalni prispevek plača. S tem bo spoštovano načelo enakosti pred zakonom, kar danes, ko imamo po občinah glede oprostitev zelo različno obravnavo kmetijskih objektov, ne moremo reči.

Omogočimo obstoj in razvoj kmetijstva

Kmetije se morajo zaradi EU in nacionalnih predpisov prilagajati novim standardom v smislu dobrobiti živali (odprava kletk, prosta reja, ipd.), prilagajati se morajo podnebnim vplivom in cenovnim pritiskom ter s tem namenom graditi ali povečevati svoje kmetijske objekte. Z oprostitvijo obveznosti plačila komunalnega prispevka za gradnjo in dozidavo nestanovanjskih kmetijskih stavb (CC-SI: 1271) po vseh občinah bomo omogočili obstoj in razvoj kmetovanja, katerega namen je pridelava in predelava hrane. Pridelava in predelava hrane kot osnovne človekove potrebe za njegov obstoj razlikuje kmetijsko dejavnost od ostalih gospodarskih dejavnosti. Z omogočanjem obstoja in razvoja kmetijske dejavnosti zasledujemo temeljni cilj obdelane in poseljene krajine ter s tem ohranjanja življenjskega prostora prebivalcev v Republiki Sloveniji. Opravljanje kmetijske dejavnosti pomeni zagotavljanje obstoja pomembne gospodarske panoge, z njo povezanih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in delovnih mest v njih.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Ekološko kmetijstvo , Čebele

Vabilo na usposabljanje, EK

10. 01. 2025 ob 09:00 - 11. 02. 2025 do 11:30

splet

V letih 2023 oz. 2024 ste se odločili za izvajanje intervencije EK (ekološko kmetovanje), zato je potrebno v petletnem obdobju izvajanja obveznosti te intervencije, opraviti skupno 25 šolskih ur usposabljanj, od tega 15 ur v prvih treh letih trajanja obveznosti. Če ste vstopili v intervencijo EK leta 2023, morate 15 ur usposabljanj opraviti do konca leta 2025.
MKGP je določilo 17 tem oz. področij usposabljanj, med katerimi lahko izbirate. Med vsemi temami, ki bodo na voljo, boste lahko izbrali tiste, ki vam bodo najbolj ustrezale glede na usmeritev vaše kmetije.
Priporočamo vam udeležbo na usposabljanjih, ki jih bomo izvedli sodelavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Informacije o usposabljanjih s področij preostalih tem, ki jih bodo izvedli na drugih kmetijsko gozdarskih zavodih, lahko najdete na spletni strani KGZS.