Zakonska pomoč za kmetijstvo
Kmetijstvo in okolje, Zaposlitev in sociala, Obvestila za javnost, Kmetijstvo, Obvestila |
Kaj prinaša novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč na področju kmečkih zavarovancev ter delavcev v kmetijstvu
Državni zbor je potrdil novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (novela zakona), ki med drugim uvaja tudi ukrepe za ohranitev delovnih mest ter pomoč kmečkim zavarovancem in drugim samozaposlenim, ki so jih prizadele avgustovske poplave.
O pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev smo že pisali TUKAJ. V nadaljevanju objavljamo povzetek ukrepov, ki ji z vidika ohranitve delovnih mest tako za kmečke zavarovance, kot tudi za kmetijska podjetja in kmete kot delodajalce prinaša novela zakona.
Pomoč kmečkim zavarovancem in drugim samozaposlenim
Samozaposleni (kot samozaposleni se štejejo tudi osebe, ki so v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti – t.i. kmečki zavarovanci), ki je opravljal dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023, novela zakona predvideva pomoč v višini 1200 evrov oziroma za kmečke zavarovance 1020 evrov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023, ki bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Pojasniti je treba, da je pomoč za kmečke zavarovance znižana na račun dejstva, da niso zavezani za plačilo prispevka delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo treba predložiti izjavo prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (FURS).
Višja sila
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave, bo upravičen do nadomestila plače, in sicer v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače. Delodajalec (tako kmet kot kmetijsko podjetje) pa bo lahko pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave. Izplačana nadomestila plač delavcev bo Slovenija povrnila v celoti, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta do 31. decembra 2023.
Delno nadomestilo za čas čakanja delavca na delo
Nadalje novela zakona določa pravico do delnega povračila nadomestila plače tudi za delavce na začasnem čakanju na delo. Pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Sloveniji, registriran najpozneje na 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za maj 2023. Novela zakona določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom vlade do 31. decembra 2023.
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta do 31. oktobra 2023 in ob tem uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.
Delavec bo imel za čas začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.
V primeru odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga in delitve dobička, novela zakona vsebuje varovalko. Delodajalci, ki so uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače tako za primer čakanja na delo kot višje sile, bodo morali v primeru teh ravnanj prejeta sredstva vrniti v celoti.
Sedem dni plačane odsotnosti za prostovoljce
Za namen sodelovanja pri pomoči odpravljanja posledic naravne nesreče poplave bodo prostovoljci imeli pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo delodajalcem povrne Slovenija. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu, izplačana nadomestila plač prostovoljcev pa bo Slovenija povrnila v celoti.