Spominsko ploščo so odkrili (od leve): Ciril Smrkolj, župan občine Puconci Uroš Kamenšek, Slavica Hozjan Sapač in predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. (Foto: Franc Fortuna, Kmečki glas)

V Puconcih ob 30-letnici vseslovenskega kmečkega protesta leta 1993 odkrili spominsko obeležje

Ključne besede: Evgen Sapač, spominsko obeležje, Puconci

Danes je v organizaciji Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Slovenske kmečke zveze pri SLS-u, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije in Društva SKZ – Slovenska kmečka zveza ob 30. obletnici protestne zapore mejnih prehodov junija 1993 potekala novinarska konferenca v Puconcih, kateri je sledilo odkritje obeležja na občinski stavbi v Puconcih.

Osrednji del dogodka je bil povezan z dogajanjem pred dobrimi tridesetimi leti, ko so slovenski kmetje zaradi nevzdržnega položaja v kmetijstvu protestno zaprli mejne prehode. Takratno dogajanje je povzel Ciril Smrkolj, eden od ključnih organizatorjev protesta: »Sredi osemdesetih let, ko smo Ivan Oman, profesor dr. Franc Zagožen, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, jaz in ostali somišljeniki pričeli razmišljati in se ukvarjati z idejo o Slovenski kmečki zvezi in samostojni državi, smo kmetje dobili nov zagon.  Tako smo 12. maja 1988 z ustanovitvijo Slovenske kmečke zveze dobili spodbudo in upanje, da bo v Sloveniji morda lahko tudi drugače. Vse to nam je tudi dalo moč, da smo leta 1989 organizirali tako imenovani mlečni štrajk.

S samostojno državo smo vsi pričakovali, da se bodo začeli boljši časi za kmeta, da se bodo socialni in ekonomski odnosi v državi urejali. Vendar se to ni zgodilo. Zato smo decembra 1992 kmetje organizirali protestni shod pred sedežem vlade v Ljubljani.  S strani vlade ni bilo odziva, zato je to privedlo do zapor mejnih prehodov in nekaterih prometnic v Sloveniji od 14. do 17. junija 1993.

To je privedlo do resnih pogajanj pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Pogajana so bila naporna, vendar so se v četrtek ob osmih zvečer uspešno zaključila. S strani Zadružne zveze Slovenije je bil prisoten Leon Frelih, skupino predstavnikov Slovenske kmečke zveze pri SLS je vodil dr. Franc Zagožen, takratni poslanec v Državnem zboru. Pri pogajanjih so bili prisotni tudi Evgen Sapač kot državni svetnik, poslanec Državnega zbora RS Alojz Metelko in nekateri drugi, sam pa sem bil poleg kot predstavnik Sindikata slovenske kmečke zveze pri SLS v nastajanju. Predsednik vlade je pričakoval, da se zapore umaknejo, a smo zahtevali, da se pripravi in podpiše dogovor, ki je dolgoročno reguliral določanje cen kmetijskih pridelkov in uvedbo prelevmanov. To je dalo slovenskemu kmetijstvu takrat predvidljive pogoje za gospodarjenje in prepotrebno stabilnost,« je povedal Smrkolj. Več o zgodovini protestov pa je na voljo v priložnostni brošuri Po puntu - punt

Primerjava med takrat in danes

V nadaljevanju so ostali sodelujoči na novinarski konferenci:  Anton Medved, Sindikat kmetov Slovenije; Irena Ule, Zveza kmetic Slovenije; Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije; Anja Mager, Zveza slovenske podeželske mladine; Roman Žveglič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, državni svetnik Branko Tomažič in predsednik Društva SKZ Miroslav Kosi predstavili svoje poglede na takratni protest in aktualne razmere.  Podobnosti je bistveno več, kot bi si želeli; trenutni položaj kmetijstva je celo bolj zahteven, kot je bil leta 1993.

»Takrat smo imeli kmetje na nasprotni strani slovensko vlado, ki ni imela posluha za kmetijstvo. Tudi danes ni bistveno drugače. Ob pomanjkanju posluha slovenske vlade je k težavam, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo, treba prišteti še od realnosti odtujeno evropsko politiko in razbohoteno birokracijo, preveliko moč naših nevladnih okoljskih organizacij in veliko manjšo politično moč kmetov,« je med drugim izpostavil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

Novinarski konferenci je sledilo odkritje obeležja na pročelju občinske stavbe v Puconcih. Na njej je poleg 30-letnice protestov tudi spomin na Evgena Sapača, enega ključnih organizatorjev in pogajalcev pred 30-imi leti. Spominsko ploščo je odkril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Dogodka so se sicer udeležili tudi mnogi, ki so pred tridesetimi leti aktivno sodelovali pri organizaciji in izvedbi protestov.