Zaščitni ukrepi ob pojavu zajčje mrzlice

Zaščitni ukrepi ob pojavu zajčje mrzlice

 | 
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da so na Gorenjskem zaznali povečanje primerov tularemije, znane tudi kot zajčja mrzlica. Večina okužb je povezana s kmečkimi opravili, kmetom zato svetujemo uporabo preventivnih ukrepov.

Ključne besede: zajčja mrzlica, kmeča opravila, previdnost

NIJZ opozarja, da bolezen prenašajo zlasti poljski glodalci, ki s svojimi izločki lahko okužijo okolico. Bolezen se na človeka največkrat prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil. V trenutnih razmerah na Gorenjskem je največ okužb zaradi vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih, zato svetujejo previdnost in nošnjo zaščitnih mask.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) kmete poziva,  da naj na kmetiji v času spravila krme in pridelkov povečajo mesta z vabami za preprečevanje vdora glodalcev. Vabe naj vsak dan pregledajo in vse živali, ki se ujamejo, odstranijo z rokavicami, da ne prihaja do stika in okužb.  Vsem, ki so starejši, če bolehajo za kakršnokoli bolezen pa svetujemo, da odstranjujejo živali z vab z rokavicami in masko, da preprečijo okužbe dihal.

Živali iz narave ob spravilih krme in pridelkov z njiv sledijo hrani. Tako je v času spravila pridelkov in krme vedno povečan vdor živali, glodalcev, podgan na kmetije in s tem tudi tveganje za kakršnekoli okužbe ali prenose zoonoz (bolezni, ki se prenašajo z živali direktno na človeka).

Nazaj