Na srečanju ob dnevu zbornice na sejmu AGRA smo opozorili na pomembne jubileje v slovenskem kmetijstvu

Na današnjem osrednjem dogodku Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na sejmu AGRA 2024 je bil predstavljen pomen zbornice ter izpostavljena dva jubileja, povezana s strokovnim delom v kmetijstvu: 130 let delovanja KGZS – Zavoda Maribor in 120 let kontrole v živinoreji. Prav tako je bil poudarjen vse večji pomen ekološkega kmetijstva.

Avtor: Zbornični urad

Udeležence srečanja je v imenu Pomurskega sejma pozdravil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. »KGZS se je rojevala na kmetijsko-živilskem sejmu. Tukaj je naredila prve korake. Rojevala se je na prelomu tisočletja, ravno v pravem času, ko se je bilo treba pogovarjati za pogoje vstopa v Evropsko unijo in vstopa v skupno kmetijsko politiko. V tem smislu je tudi naš otrok. Je najpomembnejši partner Pomurskega sejma,« je poudaril. Da je pomembno podpirati delo kmetov in kmetijskih organizacij, je poudarila tudi 27. vinska kraljica Slovenije Sanja Ferjančič z željo, da bo sejem AGRA navdih za nadaljnje delo in sodelovanje.

Pomembno vlogo zbornice je v svojem nagovoru poudaril tudi državni sekretar MKGP mag. Ervin Kosi. »KGZS je močan in enoten glas slovenskih kmetov in zanesljiv partner ministrstvu ter podpora pri vsakdanjem delu. V preteklem obdobju smo doživeli številne uspehe in skupaj uspeli pridobiti sredstva za razvoj kmetijstva ter izboljšali pogoje za pridelavo hrano in ohranjanje biotske raznolikosti,« je poudaril pomen strokovnih znanj ter željo po ustvarjanju okolja za uspešno delovanje zborničnega sistema. 

Mi znamo ohranjati naravo

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je v svojem nagovoru izpostavil pomen znanja, ki je v digitalni dobi postalo zelo dostopno. »Na spletu dobiš na eno vprašanje kopico nasvetov, marsikdaj diametralno nasprotnih. Tukaj pride do izraza pomen strokovnih služb pri KGZS. Te delujejo na osmih kmetijsko-gozdarskih zavodih in zborničnem uradu ter so s svojem znanjem in izkušnjami sito, ki kmetom pomaga ločevati zrnje od plev. So ključnega pomena za napredek slovenskega kmetijstva in razvoj podeželja. Njihovo svetovanje je plod medsebojnega sodelovanja in zaupanja, ki se je gradilo skozi desetletja. Organiziranost in dostopnost služb, na katere se lahko obrne sleherni član KGZS, je jamstvo, da lahko dobi odgovor na vprašanje vsak, ki vprašanje zastavi,« je povedal Žveglič.

Kot primer dobrega sodelovanja stroke in kmetov je predstavil stanje voda v Sloveniji. »Pred tremi, štiri desetletji so morali gasilci na nekaterih kmetijsko bolj intenzivnih območjih ljudem voziti pitno vodo, ker so bili v vodovodih prisotni triazini in nitrati. Kot kmet sem vesel in ponosen, da danes tega problema ni. Voda je pri nas pitna iz sleherne pipe, kar se ni zgodilo samo od sebe. To, da tudi pri nas pijemo vodo iz plastenk, je bolj stvar mode in marketinga, marsikje po Evropi, da ne rečem po svetu, pa je to stvar nuje. Zato je govoriti o ohranitvi in obnovi narave ter pri tem kazati s prstom na kmete, nam nalagati nova bremena in omejitve kmetom, neprimerno. Mi znamo ohranjati naravo, mi to v sodelovanju s stroko ves čas delamo, in pitna voda je šolski primer,« je poudaril Žveglič ter dodal: »Kmetje upravičeno zahtevamo, da javnost objektivno presoja našo vlogo in pomen. Treba je videti tako minuse kot pluse. Če se tega ne upošteva, enačba nima rešitve. Slovenija je poleg naravnih lepot in znamenitosti lepa tudi zato, ker smo jo in jo še delamo lepo slovenski kmetje in kmetice!

Pustite nam delati tisto, kar v sodelovanju s stroko dobro znamo! Tako naj ima zakonodajalec pri pripravi vsebine sedaj vročega zakona o ohranitvi narave pred očmi to, da naravo in kulturno krajino v prvi vrsti vzdržuje kmet, v naših pogojih v veliki meri z rejo domačih živali. Divjih živali: medvedov, jelenjadi, prašičev in nenazadnje komarjev imamo dovolj in preveč!«

V nadaljevanju se je dotaknil dinamike dogajanja pri oblikovanju in sprejemanju zakonodaje. Najprej tiste, ki se nanaša na črpanje sredstev skupne kmetijske politike. Ta je postala izjemno kompleksna. Večina kmetov jo težko razume. Brez pomoči javne službe kmetijskega svetovanja kmetje skoraj ne bi mogli priti do sredstev, do katerih so upravičeni. To dokazujejo številke: več kot 99 odstotkov upravičencev se pri vnosu zbirnih vlog obrne na naše svetovalke in svetovalce. Tudi pri razvojnih sredstvih več kot tri četrtine vlog na razpise pripravijo naše strokovne službe JSKS pri KGZS.

Dodal je še, da na kmetijstvo poleg kmetijske vplivajo tudi druge politike: davčna, socialna, okoljska, prometna, prostorska. »Na številnih področjih je bila zbornica zelo dejavna in dosegla, da so se vnesle v zakonodajo rešitve, ki so v prid res širokemu krogu članov. Po predložitvi tehtnih argumentov zbornice in drugih nevladnih kmečkih organizacij – Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine in Zveze kmetic Slovenije - bo zakon o dohodnini izvzel plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje iz obdavčitve.

Kot pomemben dosežek zbornice lahko izpostavim tudi Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu. Po napovedi, da bodo morali biti zavarovani številni kmetijski priključki, je zakonodajalec prisluhnil našim argumentom. Tako spremembe zakona ne predvidevajo obveznega zavarovanja traktorskih priključkov, kot so obračalniki, nakladalke, gozdarske prikolice, škropilnice, cisterne,« je povedal ter ob tem poudaril, da ima KGZS kot največja stanovska organizacija v Sloveniji, ki omogoča demokratično zastopanje članov, možnost in dolžnost, da se zavzemamo za interese kmetijstva in podeželja. 

Kmečke volitve so temelj vseh demokracij

»Čez dober mesec bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Če so volitve praznik demokracije, so kmečke volitve temelj vseh demokracij,« meni Žveglič in še, da nikomur ne sme biti vseeno, naj se ukvarja s kmetijstvom ali ne, kakšna bo prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja. »Vprašanja poseljenosti podeželja, obdelane kulturne krajine, oskrbe s kakovostno v Sloveniji pridelano in predelano hrano, so še kako živa. V iskanje odgovorov na ta vprašanja se moramo vključiti tudi kmetje. Kot se nobena njiva ne preorje sama od sebe, tako se tudi nobena politična odločitev, sploh v prid kmetom, ne zgodi sama od sebe.«

Prvih 130 let zavoda Maribor

130-letno zgodovino današnjega KGZS zavoda Maribor je predstavila direktorica mag. Irena Kropf. Zavod je v 130 letih preživel številne zgodovinske dogodke in preoblikovanja, vendar pa se je njegovo osnovno poslanstvo, svetovanje in izobraževanje, ter prenos sodobnejših tehnologij v kmetijstvu ohranilo in uspešno razvijalo svoj namen. Danes dejavnost zavoda vedno bolj prerašča regionalne meje, vse številnejša je tudi njegova prisotnost izven slovenskega prostora, ko govorimo o projektnem delu in skupnih nastopih sodelovanja preko meja.

»Na zavodu gradimo dobre medsebojne odnose. Ti so temelj za spoštljiv odnos do naših partnerjev: kmetov, kupcev storitev, dobaviteljev, partnerskih institucij in vseh, s katerimi živimo. Šele z dobrimi in odprtimi medčloveškimi odnosi je mogoče poslovno uspešnost združevati z našim temeljnim poslanstvom. S svojimi uporabniki želimo doseči več, predvsem pa skupaj pravočasno prispeti na cilj, ki nam je enoten, in sicer kmetijstvo postaviti ob bok ostalim perspektivnim dejavnostim evropskega gospodarstva,« je poudarila Kropfova in še: »Zavedamo se, da so uspehi, ki smo jih dosegli, rezultat trdega dela, predanosti in vizije vseh zaposlenih, ki so skozi leta soustvarjali uspešno zgodbo. Ljudje so tisti, ki s svojim znanjem, izkušnjami in strastjo oblikujejo tudi prihodnost našega zavoda. Z iskreno hvaležnostjo se ozrimo nazaj na prehojeno pot ter s ponosom in zaupanjem glejmo v prihodnost.« Delo šestih oddelkov KGZS Zavoda Maribor so predstavili: Simona Hauptman, Leja Gregorič, mag. Jože Miklavc, mag. Tanja Vaupotič in dr. Tamara Korošec.

Pomemben most

Vodja sektorja za živinorejo na KGZS Danilo Potokar je predstavil pomen 120 let dela kontrolne organizacije v govedoreji na območju Slovenije. Danes služba zaposluje 140 ljudi in pomeni pomemben most med znanostjo in prakso ter letno opravi prek 735.000 kontrol mlečnosti. Zaradi redne prisotnosti na živinorejskih kmetijah lahko rečemo, da zaposleni poleg kontrole in selekcije opravljajo tudi splošno svetovalno delo.

V dobro narave in pridelave hrane

Da ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru, je poudaril specialist za ekološko kmetijstvo na KGZS - Zavodu Celje Mitja Zupančič. Slovenija je ena od petnajstih držav EU, ki ima največji delež obdelovalnih površin vključenih v ekološko pridelavo. Izpostavil je, da tako kot ostali kmetje, tudi ekološki želijo ustvariti prihodek. Vanj je vključenih vse več kmetijskih panog z zahtevno tehnologijo pridelave. »Verjamem, da se bodo našle rešitve, ki bodo tako v dobro narave in pridelave hrane,« je poudaril Zupančič in obenem poudaril pomen javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS, ki prek mreže svetovalcev prinaša informacije v vsak dom, na vsako kmetijo.

Dogodek, ki so se udeležili številni visoki gostje, so glasbeno popestrile Žlahtne babe. Gre za trio, ki instrumentalno in vokalno izvaja hudomušne stare ljudske napeve, posegajo pa tudi v zlata leta slovenske popevke in sodobne slovenske popularne glasbe.

Video posnetek dogodka