Glede na pomembnost strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 ne preseneča veliko število pripomb in predlogov

Po obširni razpravi in predstavitvi novega predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki jo je v minulih dneh zbornica opravila na vseh območnih enotah, strokovnih odborih in drugih organih zbornice, so člani sveta KGZS na izredni seji 12. avgusta zaključili razpravo o tem strateškem dokumentu. Po temeljitem pregledu stališč in usklajevanju predlogov je svet zbornice sprejel naslednje sklepe:

1. Svet KGZS ostro nasprotuje kakršnemu koli prenosu sredstev iz prvega v drugi steber. Svet KGZS predlaga, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za različne identificirane potrebe doda 200 milijonov evrov sredstev iz drugih virov v drugi steber ter vzpostavi ustrezno financiranje prepoznanih potreb. 
2. Zaradi potreb razvoja slovenskega podeželja ter za izvedbo vseh predlaganih intervencij v Strateškem načrtu SKP 2023 – 2027 Svet KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovi manjkajoča sredstva iz drugih, nekmetijskih virov ter vzpostavi programe za njihovo realizacijo (npr.: intervencija izvajanje ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij, intervencija ohranjanje, trajnostna raba in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu, intervencija plačila Natura 2000, intervencija urejanje hudournikov, naložbe v sanacije gozdov po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmer ter zavarovanje proti zverem).
3. Svet KGZS predlaga uvedbo omejevanja nad 100.000 evrov (kapica) in začetek postopnega zniževanja plačil nad 60.000 evrov (degresija) prejetih plačil brez upoštevanja stroškov plač zaposlenih.
4. Svet KGZS predlaga da se prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost uvede na način podpore prvih hektarjev vsem kmetijam.
5. Svet KGZS zahteva, da bodoče intervencije SOPO omogočajo vključitev najširšega kroga upravičencev. Sheme SOPO v predlagani obliki podpirajo možnost vključitve skromnega števila kmetij, čeprav je za te intervencije namenjen znaten delež (25 %) sredstev. Sedanji predlog je naravnan na ekstenzivne oblike kmetovanja, kar pa je v nasprotju z osnovnim poslanstvom slovenskih kmetov, vključenih v zagotavljanje stabilne pridelave hrane. Svet KGZS zaradi strateškega pomena zadostne stopnje samooskrbe s hrano v Republiki Sloveniji ter zagotavljanja primernega dohodka kmetom opozarja, da bodo okoljski cilji na ravni države lažje doseženi, v kolikor bodo intervencije široko zasnovane, vanje pa bodo vključene kmetije, ki pridelujejo hrano.
6. Svet KGZS predlaga uvedbo enotne opredelitve za mladega kmeta za oba stebra, pri tem pa naj opredelitev upošteva lastniški prevzem. V metodologijo za vstopni prag Svet KGZS zahteva upoštevanje gozdarskega dela kmetij in izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V primeru uporabe standardnega prihodka kot merilo za vstopni prag Svet KGZS zahteva, da je standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti kot merilo prevladujoč.
7. Svet KGZS zahteva javno predstavitev metodologije in izračune za sektorje v težavah pred dokončno določitvijo upravičenih sektorjev za proizvodno vezana plačila. Svet KGZS zahteva, da se v Strateškem načrtu SKP 2023 – 2027 opredeli tudi možnost za vmesno menjavo sektorja v težavah (na dve leti), v kolikor za to obstajajo upravičeni ekonomski razlogi in s tem podporo nameni najbolj upravičenim sektorjem v celotnem izvajanju Strateškega načrta. Svet KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v pripravo metodologije in izračunov za sektorje v težavah vključi tudi strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
8. Svet KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi izračune za predlagane sektorje v krizi ter z variantnimi predlogi prikaže učinek uvedbe posamezne sheme na več možnih načinov. Svet KGZS pri proizvodno veznem plačilu »intervencija proizvodno vezano plačilo za rejo govedi« predlaga, da se enakovredno vključi tudi rejo telic za pitanje. Svet KGZS zahteva izvajanje 2 odstotkov proizvodno vezanih plačil za beljakovinske rastline v enakem vsebinskem izvajanju, kot na začetku sedanjega programskega obdobja. Svet KGZS predlaga uvedbo minimalne obtežbe 0,5 GVŽ/ha pri podintervenciji beljakovinske rastline.
9. Svet KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za OMD plačila najprej objavi novo metodologijo izračuna točk, ki je v pripravi. Svet KGZS opozarja, da ob uvedbi posodobljenih točk, ukinitvi pavšalnega dela plačila, uvedbi zmanjšane vrednosti točke za travinje brez travojedih živali, posledično ni mogoče predvideti učinka omejevanja in degresije. Svet KGZS meni, da je nedopustno, da v času razgrnitve Strateškega načrta še ni mogoče kmetijam izračunati višine plačila in jo primerjati s sedanjim obdobjem na ravni kmetije ter predvideti učinka predlagane degresije in omejevanja na kmetije. Svet KGZS podpira predlog, da se pogoj travojedih živali preverja z obtežbo, pri tem pa zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi izračune vplivov pri pogoju 0,2 GVŽ/ha. Svet KGZS predlaga zmanjšanje vrednosti točk za 50 % na KMG s travinjem brez travojedih živali. Svet KGZS ugotavlja, da so predviden razrez degresije, začetek degresije in predlagana zgornja meja za OMD plačila nesprejemljiva ter predlaga, da degresija za OMD plačila ostane enaka, kot v dosedanjem programskem obdobju. Svet KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano osnutek novih meril z vsemi spremembami predstavi Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije še pred javno razgrnitvijo. Svet KGZS zahteva, da se pri oblikovanju nove metodologije izračuna točk za OMD vključi tudi strokovne službe KGZS. Svet KGZS zahteva od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da za OMD plačila zagotovi dodatna sredstva.
10. Svet KGZS ugotavlja, da vsebine pogojenosti v predlogu Strateškega načrta niso razdelane, ni opisov posameznih zahtev, ki vplivajo na pogoje upravičenosti in bodo zahtevale prilagoditve v ravnanju upravičencev. Zato Svet KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čim prej predstavi ureditev vsebin pogojenosti, ki jih bodo morali izpolnjevati slovenski kmetje.
11. Svet KGZS predlaga, da se za ekološko kmetijstvo pripravi ustrezne intervencije, ki bodo spodbudile razvoj tega kmetijstva v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora ekološkemu kmetijstvu nameniti zadosti sredstev za doseganje povečanja površin za pospešeno naravno rast. Svet KGZS opozarja, da je cilj, izražen v odstotkih površin, treba postaviti na uresničljivo raven. Svet KGZS predlaga da imajo slovenski kmetje enake pogoje ekološke pridelave, ko jih imajo sosednje države.
12. Svet KGZS ugotavlja, da intervencije KOPOP v Strateškem načrtu niso razdelane in so brez finančnih podatkov o višinah podpore, zato zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavi vse manjkajoče podatke.
13. Svet KGZS zahteva, da se zaščita pred velikimi zvermi financira iz drugih virov (Ministrstvo za okolje in prostor).
14. Svet KGZS predlaga vključitev nadstandardih pogojev hlevske reje za goveda in perutnino kot dodatno možnost izvajanja dobrobiti živali. Svet KGZS zato zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s strokovnimi službami KGZS pristopi k pripravi izdelave standarda za dobrobit živali v hlevih po zgledu dobrobiti živali za prašiče in pripravi standarde za minimalno površino za rejo govedi in perutnine, da bodo kmetije lahko izvajale standard dobrobit živali v hlevih.
15. Svet KGZS ugotavlja, da intervencije v naložbe neuravnoteženo podpirajo posamezne sektorje in vrste proizvodnje in predlaga enotno maksimalno višino nepovratnega investiranja do višine 50 % z izhodiščno višino sofinanciranja 30 %, razen za primarne vode na področju namakanja. Svet KGZS zahteva, da se naložbe, ki niso povezane z osnovno kmetijsko dejavnostjo, financirajo iz drugih, nekmetijskih virov ter.
16. Svet KGZS predlaga, da se 90 % sredstev za investicije nameni za investicije kmetov – fizičnih oseb (sedanji A in B sklop).
17. Svet KGZS nasprotuje, da se investicije v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov financirajo iz sredstev Skupne kmetijske politike.
18. Svet KGZS pri izvedbi intervencije LEADER zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano projekte v večji meri usmerja v akcije, povezane s kmetovanjem in razvojem kmetijstva.
19. Svet KGZS dvomi v uspešnost intervencij, ki so pogojevane s članstvom kmetov v organizacijah proizvajalcev ter skupinah proizvajalcev, zato zahteva, da se sredstva namenijo za intervencije, ki jih kmetje lahko neposredno izkoristijo. Svet KGZS predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da izvedbena pravila prilagodi tako, da bo mogoče izvesti organizacije proizvajalcev prek obstoječih zadrug.
20. Svet KGZS predlaga, da se intervencija umik s trga izvaja na način, da ne vpliva na prodajo lokalnih dobaviteljev, temveč določa preusmeritev takšnih pridelkov v predelavo ali na trge tretjih držav.
21. Svet KGZS zahteva, da se kmetom, za katere je predvideno financiranje skozi organizacije proizvajalcev in skupine proizvajalcev, omogoči sofinanciranje intervencije tudi brez članstva v organizaciji ali skupini proizvajalcev.
22. Svet KGZS nasprotuje uvedbi vavčerskega sistema in predlaga prenos predvidenih sredstev za to intervencijo na intervencijo medgeneracijski prenosa znanja.
23. Svet KGZS ugotavlja, da pri novi finančni perspektivi prihaja do korenitih sprememb v prejemu sredstev na površino. Ker za posamezno kmetijo na osnovi podatkov ni mogoče izračunati predvidenega zneska iz ukrepov na površino/žival, zahtevamo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da predstavi podatke in predvidene zneske. Svet KGZS zahteva tudi javno predstavitev metodologije in izračunov, ki so podlaga zneskom iz ukrepov na površino/žival (SOPO, OMD, KOPOP, DŽ, prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, plačilo Natura 2000, načrti upravljanja zavarovanih območij, itd.).
24. Svet KGZS od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahteva, da pri napovedani spremembi intervencij ter zlasti pri opredelitvi pravega kmeta in ostalih pravil prepreči umetno ustvarjanje pogojev in jih dosledno kaznuje.
25. Svet KGZS podpira izvedbo intervencije medgeneracijski prenos znanja, pri tem pa ugotavlja, da so sredstva za intervencijo premajhna, in zahteva uvedbo z daljšim obdobjem podpore, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa mora za ta ukrep nameniti več sredstev. Svet KGZS predlaga, da se ukrep izvaja pri prenosnikih nad 55 let starosti za obdobje petih let na upravičenca in v višini 10.000 evrov na leto na prenos.
26. Svet KGZS predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v Strateški načrt uvrsti novo intervencijo popašenost po divjadi na kmetijskih zemljiščih.
27. Svet KGZS podpira prerazporeditev finančnih sredstev znotraj gozdarskih intervencij z upoštevanjem nove intervencije popašenost po divjadi na kmetijskih zemljiščih.
28. Svet KGZS zahteva, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije pripravi definicijo pravega kmeta.
29. Svet KGZS se je seznanil z zbranimi pripombami, ki so jih posredovali člani KGZS in organi KGZS ter zaposleni sodelavci v sistemu KGZS v teku javne razprave, ter predlaga, da jih strokovne službe KGZS smiselno uredijo. Svet KGZS poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pripombe zbornice preuči ter jih upošteva pri pripravi Strateškega načrta SKP 2023 – 2027.