Že 24. srečanje članov Združenja turističnih kmetij Slovenije
Kmetijstvo in okolje, JSKS, Trženje in promocija, Dopolnilne dejavnosti, Gospodarjenje |Člani turističnih kmetij koroške regije s strokovnimi sodelavci.
Ključne besede: Ključne besede: Združenje turističnih kmetij Slovenije, ZTKS, kmetijstvo, povezovanje
Prevalje predstavljajo eno od dvanajstih občin v Koroški regiji, je med drugim povedal župan občine dr. Matija Tasič in osvetlil pomembno vlogo kmetij, ki odpirajo svoja vrata in gostijo obiskovalce. Poleg hrane jim koroške kmetije lahko ponudijo veliko več. Območje odpira številne možnosti preživljanja prostega časa, zgodovinske zanimivosti in naravne lepote, ki na to območje privabljajo obiskovalce z različnih koncev sveta. Da je izziv kmetovati na gorsko višinskih kmetijah in si z delom zagotoviti preživetje, ki ga uspešno udejanjajo turistične kmetije, je poudaril podžupan Dravograda Robert Plimon.
V turizmu so pomembni ljudje
Pomen ljudi v turizmu je izpostavila generalna direktorica Direktorata za turizem na MGTŠ Dubravka Kalin. Poudarila je izjemen potencial turizma na kmetiji, ki trenutno ustvari tri odstotke nočitev ter se zahvalila za aktivno sodelovanje pri oblikovanju zakona o turizmu. Do 7. junija je odprt razpis za pridobitev znaka v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Drugače pa smo v Sloveniji lahko ponosni, da nas je Evropska komisija opredelila kot ruralno destinacijo in smo glede turistične zasedenosti za dva odstotka presegli statistiko nočitev pred obdobjem virusne epidemije. Kalinova je izrazila navdušenje nad butično ponudbo kmetij ter izrazila občudovanje nad spretnostjo vseh, ki zmorejo kmetovati in voditi turizem.
Vloga kmetijskih svetovalcev
V imenu KGZS - Zavoda Celje je udeležence nagovorila vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Vesna Čuček in povedala, da je turizem na kmetiji zelo zahtevna dopolnilna dejavnost, saj je zanjo potrebno veliko znanja in izkušenj tako s področja kmetijstva kot turizma. Že od ustanovitve združenja pred 26 leti svetovalke javne službe kmetijskega svetovanja pomagajo pri razvoju kmetij. Pri reševanju zakonodajnih okvirjev so kmetje povezani v združenju in s pomočjo strokovnih služb, ki delujejo pod okriljem KGZS, pomemben sogovornik ministrstvom. Pri tem ne gre spregledati vloge festivala Dobrot slovenskih kmetij, ki se bodo letos med 7. in 19. majem že 35. odvijal na Ptuju. Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS – Zavoda Ptuj Peter Pribožič, je pozval k udeležbi na festivalu. Kaj vse je skupaj in ob dolgoletnem sodelovanju s pristojnimi ustanovami možno uresničiti, je v okviru poročila o delu za preteklo leto predstavila strokovna sodelavka ZTKS Renata Kosi. Izpostavila je dve študijski potovanji za slovenske novinarje, ki sta bili izvedeni po turističnih kmetijah na Primorskem in Koroškem ter poudaril izjemen odziv medijev.
Kako do dodatnih sredstev
Člani združenja so med drugim odprli problematiko pridobivanja dodatnih sredstev za promocijske aktivnosti, saj se združenje s pomanjkanjem sredstev sooča že ves čas delovanja. Kot letošnjo novost programa dela je predstavnica združenja Polona Virnik Karničar predstavila dve novosti, in sicer 5-dnevno študijsko potovanje za nemške novinarje v sodelovanju s predstavništvom Slovenske turistične organizacije v Nemčiji ter promocijski projekt Teden turističnih kmetij, ki bo potekal od 12. do 21. aprila 2024 na območju celotne Slovenije. Namen projekta je približati življenje na podeželju širši javnosti ter omogočiti vpogled v bogato tradicijo kmetij. S skrbno načrtovanim programom delavnic, degustacij in ogledov bodo obiskovalcem predstavili našo kulturo, tradicijo in način življenja. Gosti bodo lahko okusili značilne regionalne jedi, sodelovali pri pripravi le-teh, spoznali običaje ter odkrili lepote slovenskega podeželja. V okviru dogodka bo organizirana dvodnevno študijsko potovanje za slovenske novinarje po kmetijah v pomurski in podravski regiji. Več na povezavi TUKAJ.
Gastronomska dediščina
V sklopu srečanja je potekala nadvse zanimiva predstavitev na temo gastronomske dediščine v ponudbi turističnih kmetij. Muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter je v njej predstavila koroške domače jedi, ki so bistvo njenega raziskovanja. Gre za jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Predno gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje.