Svet KGZS se je seznanil z zadnjo verzijo strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki ga je že potrdila tudi vlada

Ključne besede: svet KGZS, Strateški načrt, SKP, OMD

Na 4. izredni seji Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je bila v četrtek, 29. septembra, so imeli člani sveta le dve točki dnevnega reda, in sicer razpravo o strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 in predstavitev sprememb točkovanja območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost. Pri razpravi o strateškem načrtu je sodelovala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko s sodelavci, ki je predstavila postopek sprejemanja tega pomembnega dokumenta in naloge, ki čakajo ministrstvo do končnega sprejema strateškega načrta v Bruslju.

Člani sveta KGZS so izrazili nestrinjanje s potezo ministrstva, da je v vladni postopek poslalo predlog strateškega načrta brez njegove predhodne obravnave na organih zbornice. Zato so zahtevali, da se takoj po potrditvi strateškega načrta v Bruslju začne njegova revizija, v kateri je treba upoštevati pripombe zbornice. Prav tako se morajo vse nadaljnje spremembe načrta pravočasno uskladiti z zbornico in to še preden se pošlje dokument v postopek potrjevanja.

Sicer pa je zbornica vse prejete pripombe povzela v nekaj točk oziroma sklepov, ki so jih člani sveta tudi soglasno sprejeli. Tako svet KGZS zahteva, da se v varovalnem pasu vzdolž vodotokov lahko vrši kmetijska proizvodnja pod določenimi pogoji. Pri določitvi širine varovalnega pasu se naj upošteva določbe evropske zakonodaje o strateškem načrtu in naj se ne enači širine varovalnega pasu s širino priobalnega zemljišča celinskih voda, kot ga določa Zakon o vodah. KGZS je tudi proti vzpostavitvi trimetrskega varovalnega pasu ob osuševalnih jarkih, ki so širši od dveh metrov.

Prav tako svet KGZS zahteva, da se iz strateškega načrta izključi vse intervencije oziroma operacije, ki bi jih lahko financirali iz drugih virov.  Nadalje naj se za proizvodnjo tako imenovane sončne električne energije uporabi izključno že obstoječe gospodarske objekte na kmetijah, površine OOTT pa naj se zmanjšajo na najmanjši možni obseg in se vzpostavijo le tam, kjer je to nujno.

Zbornica tudi nasprotuje enotnemu plačilu za trajno travinje in podpira plačilo glede na obremenitev GVŽ/ha. Zato naj bodo plačila v sklopu intervencije Ekološko kmetovanje na trajnem travinju razvrščena v dva razreda, in sicer obremenitev od 0,3 do vključno 0,5 GVŽ/ha s plačilom 104 evrov/ha ter obremenitev nad 0,5 GVŽ/ha s plačilom 237 evrov/ha.

Člani sveta KGZS so se tudi seznanili s spremembami pri točkovanju območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD). Zbornica podpira prizadevanja ministrstva za izboljšanje modela točkovanja, hkrati pa poziva, da se že po prvih izplačilih opravi oceno metodologije in se jo ustrezno popravi. Seveda pa svet KGZS nasprotuje kakršnikoli obdavčitvi plačil za OMD, saj so ta plačila namenjena kot nadomestilo zaradi zmanjšanja dohodka na teh območjih.