Zeleni poklici – poklici prihodnosti

Tvoj konjiček lahko postane tudi tvoja služba

Začetek drugega šolskega polletja je za učence zaključnih letnikov osnovnih šol prav poseben. Približuje se čas, ko se boš moral odločiti o nadaljevanju šolanja, razmisliti o svojih interesih, željah in nenazadnje prihodnosti. Odločitev ni lahka, izbire šol pa je veliko. Verjamem, da ti v času, ko bereš ta članek, že marsikdo skrbno modruje o tem, kako se odločiti. Starši ti govorijo eno, sošolci drugo, sosedje spet tretje. Veliko teh »strokovnjakov« ima trda prepričanja, ki jih podkrepijo s pripovedkami iz svojih življenj in ko že petič poslušaš zgodbo o tem, kako super se je odločil sosedov Marjan, je čas, da stvari vzameš v svoje roke. Zagotovo imajo vsi dobronamerne nasvete, vendar o tvoji prihodnosti ne odločajo oni, pač pa ti. Samo ti. Dobro je treba premisliti, se pri tem pozanimati ter pridobiti čim več koristih informacij, predvsem pa samemu sebi postaviti nekaj vprašanj. Da ti olajšam izbiro, je tukaj nekaj iztočnic. Morda pridejo prav. :)

Imaš rad naravo? Te delo z naravo in v naravi osrečuje? Ti je mar, v kakšnem okolju boš živel? Kakšno hrano boš jedel? Kakšno bo podnebje? Ti je pomembno, da v času šolanja pridobiš znanja in tehnike, ki so dejansko uporabne? Ti je uporaba strojne opreme in računalniške tehnike pri delu v izziv? Se zanimaš za novo digitalno tehnologijo? Bi rad, da je ob zaključku šolanja tvoj poklic hitro zaposljiv? Ti je že kdo povedal, da lahko tvoj hobi postane tudi tvoja služba? Če si na katerega od vprašanj odgovoril z »DA«, potem članek preberi do konca.

Obstajajo izobraževalne ustanove s področja biotehnike: kmetijstva, gozdarstva, hortikulture, naravovarstva, veterine, živilstva in prehrane, gostinstva, storitev ter kmetijske mehanike, kjer se strokovnjaki teh področij profesionalno ukvarjajo prav s skrbjo za okolje in človeka v njem. Take ustanove so: Biotehniška šola Maribor, Biotehniška šola Rakičan, Biotehniški center Naklo, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Izobraževalni center Piramida Maribor, Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Nova Gorica – Biotehniška šola, Šolski center Ptuj – Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, Šolski center Šentjur (glej zemljevid).

Razsejane so po vsej Sloveniji, s svojim delovanjem pa krepijo razvoj posameznih regij. S sodobnimi pristopi poučevanja želijo dijakom približati odgovore na ta vprašanja in jih pripraviti do tega, da v celoti razvijejo prav vse svoje talente. Dijake spodbujajo k razmišljanju izven okvirjev, iznajdljivosti in pripravljenosti na nove izzive, ki jih prinaša življenje. Nudijo veliko izbiro izobraževalnih programov, kot so: Cvetličar; Vrtnar, Gozdar; Gospodar na podeželju; Mesar; Slaščičar; Pek; Mehanik kmetijskih in delovnih strojev; Mizar; Pomočnik v biotehniki in oskrbi; Biotehniška gimnazija; Gozdarski tehnik; Hortikulturni tehnik; Kmetijsko-podjetniški tehnik; Lesarski tehnik; Obdelovalec lesa; Naravovarstveni tehnik; Veterinarski tehnik; Živilsko-prehranski tehnik … Ti programi temeljijo na povezavi narave s sodobno tehnologijo, ki narave ne ogroža, ampak skrbi za medsebojno povezovanje obeh. Prav zato so ti »zeleni« poklici, ki jih pridobiš ob zaključku šolanja, iskani in hitro zaposljivi. Možnosti je veliko, poudariti pa moramo, da se lahko brez težav tudi samozaposliš kot samostojni podjetnik, se odločiš za dopolnilno dejavnost ali pa nadaljuješ šolanje na višjih in visokih strokovnih šolah ter fakultetah. Pridobljeno znanje je praktično in uporabno v vseh sferah, kar v današnjem svetu ni samo po sebi umevno.

Življenje se je v zadnjih dveh letih, odkar je svet zajela pandemija koronavirusa, močno spremenilo. Ne le, da smo morali omejiti stike s sorodniki ter prijatelji, pač pa se je vso družabno življenje preneslo v svet socialnih omrežij. Morali smo se naučiti strpnosti, potrpežljivosti in spoznali (ne)moč tehnologije. Do izraza so prišle pomanjkljivosti sodobnega načina življenja, ki marsikdaj pretirano poveličuje tehnologijo, hkrati pa (zavestno ali ne) premalo ceni pomen narave, ki je vsekakor zakladnica vseh vrst bogastev in jih ne moreta nadomestiti ne človek ne tehnologija. V poplavi velike količine pridelkov lahko hitro ugotovimo, da sta izbira in količina veliki, kar pa vsekakor vpliva na njihovo kvaliteto. Malo je pristnih, pravilno obdelanih pridelkov, kjer še prevladuje naravnost v primerjavi z vsemi vrstami dodatkov in tehnoloških obdelav. Že omenjene izobraževalne ustanove učijo, da narava in tehnologija nista tekmici ali nasprotnici. Gresta z roko v roki; tehnologija lahko marsikatero stvar olajša, ne more pa izpodriniti narave, ki je gonilna sila življenja. Zato naše šole skrbijo in zagotavljajo dijakom učenje z uporabo najnovejše tehnološke ter strojne opreme; hkrati pa podajamo temeljna znanja, ki jih potrebujemo, ko tehnologija odpove. Želimo izobraziti in usposobiti iznajdljive posameznike, ki se bodo znašli v vseh situacijah ter samostojno poskrbeli za svojo prihodnost, prihodnost narave in človeka v njej. Tako bodo postali gonilna sila skupnosti, kjer bodo v ospredju prave, zdrave vrednote. Take, ki omogočajo razvoj, a nas ne pozabijo opomniti na uporabo zdrave kmečke pameti.

Torej, če si radoveden in imaš rad nove izzive, hkrati pa bi rad izboljšal svet in pridobil dober, zaposljiv poklic, razmisli o vpisu na šole, ki ustvarjajo »zelene« poklice. Preglej spletne strani šol ter njihovi družabni omrežji Facebook in Instagram, kjer najdeš vse potrebne informacije in spoznaš zanimive vsebine, dosežke ter prigode dijakov. Poglej in se prepričaj sam. Morda pa naslednje šolsko leto postaneš eden izmed njih. Naj tvoji talenti ne ostanejo neopaženi!

Višješolski strokovni študij na biotehniških področjih

Priložnost za pridobitev aktualnih, strateško pomembnih strokovnih znanj, iskanih na trgu dela

Višješolski strokovni študij traja dve leti in ovrednoten je s 120 kreditnimi točkami. Zaključi se z diplomskim delom, ki diplomantu prinaša stopnjo izobrazbe VI/1. Gre za kratki cikel terciarnega izobraževanja, katerega prednost je znaten obseg praktičnega izobraževanja na deloviščih, kar omogoča hitro pridobivanje kompetenc in večjo zaposljivost diplomantov. Poleg 400 ur praktičnega izobraževanja v prvem in drugem letniku, pomemben del študija predstavljajo tudi seminarske in projektne naloge študentov ter terensko delo. Projektne naloge opravljajo študenti v sodelovanju z mentorji v podjetju, v drugem letniku pa že zasnujejo diplomsko delo, ki je izrazito aplikativno naravnano.

Višješolsko izobraževanje stremi k temu, da študente opremi s splošnim, strokovnoteoretičnim in praktičnim znanjem na posameznih področjih in jih usposobi za takojšnje opravljanje poklica, brez dolgotrajnega uvajanja, za kar je zaslužen ravno velik obseg praktičnega izobraževanja, ki se odvija v podjetjih in drugih organizacijah in omogoča pridobivanje ustreznih izkušenj za uspešno opravljanje različnih delovnih procesov. Prednost praktičnega izobraževanja na deloviščih je tudi, da imajo delodajalci možnost bolje spoznati študente in se na ta način odprejo tudi marsikatera vrata do kasnejše zaposlitve.

Študenti imajo možnost del študija, zlasti praktično izobraževanje opraviti tudi v tujini v okviru programa Erasmus+ in si tako pridobiti še dodatne pomembne delovne in življenjske izkušnje, ki jih prinašajo izmenjave. Glede na svoj interes pa imajo v okviru študijskih programov možnost izbire predmetov in modulov s področij, na katerih bi se želeli specializirati.

Med višješolskimi programi pomemben delež zasedajo programi višjih strokovnih šol, ki so del konzorcija Biotehniških šol Slovenije. To so Biotehniški center Naklo, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Izobraževalni center Piramida Maribor, Lesarska šola Maribor, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Nova Gorica, Šolski center Ptuj in Šolski center Šentjur.

V različnih krajih Slovenije tako bodoči študenti lahko izbirajo med programi kot so: Bionika, Ekonomist, Gozdarstvo in lovstvo, Gostinstvo in turizem, Hortikultura, Informatika, Lesarstvo, Mehatronika, Naravovarstvo, Oblikovanje materialov, Poslovni sekretar, Snovanje vizualnih komunikacij in trženja, Strojništvo, Upravljanje podeželja in krajine ter Živilstvo in prehrana.

Raznolikost programov omogoča večjo možnost izbire za bodoče študente, katerih cilj je poglabljanje strokovnih znanj določenega področja ter pridobitev dodatnih znanj iz učinkovitega poslovanja, poslovnega komuniciranja, podjetništva, organiziranja in vodenja procesov in uvajanja inovacij v delovne procese. Kljub raznolikosti pa je za več naštetih programov značilno, da omogočajo znanja, ki so pomembna za našo prihodnost, za razvoj podeželja, kvalitetno in varno prehrano in ohranitev naravnih danosti. 

Višješolski študij najpogosteje vodi v zaposlitev, imajo pa diplomanti tudi možnost prehoda na visokošolski študij. Za zagotavljanje lažjega prehoda na trg dela se v višješolskih inštitucijah vzpostavljajo karierni centri, katerih naloga je informiranje, svetovanje in usmerjanje študentov in diplomantov na področju osebnega in strokovnega razvoja, priprava na vstop na trg dela, pomoč pri navezovanju stikov z delodajalci ipd.

Biotehniška področja, na katerih se študenti izobražujejo v okviru Biotehniških šol, povezanih v konzorcij, so strateško pomembna področja tako na podeželju kot tudi v urbanem okolju. Podnebne spremembe, demografska gibanja, tekmovanja za naravne vire, vse večja urbanizacija in naraščajoče neenakosti predstavljajo vedno večje izzive, zato je pridobivanje znanj na področjih, ki so lokalno in globalno strateško prepoznana, še pomembnejše. Potrebujemo usposobljene posameznike, kompetentne na različnih področjih, ki bodo s svojim znanjem sposobni hitro, strokovno in inovativno pristopiti k reševanju aktualnih izzivov in višješolsko izobraževanje je vsekakor odgovor na potrebo po tovrstnih kadrih na trgu dela.

Pripravili: Tina Košir, inštruktorica BC Naklo, in Irena Gril, ravnateljica BC Naklo