KGZS se zavzema, da bi kmetijska zemljišča kot nenadomestljiv naravni vir morala biti strožje varovana.
Kmetijska zemljišča
Tla kmetijskih zemljišč so v primerjavi z drugimi, manj kakovostnimi zemljišči, zaradi svoje vsestranskosti sposobna poleg pridelave hrane v največji meri opravljati tudi za naravo in človeka pomembne okoljske funkcije. Kot nenadomestljiv naravni vir bi po mnenju KGZS morala biti strožje varovana.
Zakon o prostorskem načrtovanju dopušča gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih le v izjemnih primerih, vendar zaradi omejenega delovanja kmetijske stroke in prevelikega vpliva občin prihaja do tega, da se ponekod sploh ne iščejo manj primerna kmetijska zemljišča za pozidavo, ampak se pozidajo najboljša. Sistem varovanja najboljših kmetijskih zemljišč ni dovolj učinkovit.
Velik je tudi pritisk občin na kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in to predvsem na tista, ki ležijo v ravninskih predelih.
V letih 1991 do 2007 se je delež kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) zmanjšal iz 561 294 ha na 498 466 ha. Letno smo izgubili 3695 ha KZU, dnevno približno 10 ha KZU.
V Republiki Sloveniji (RS) imamo le 25,3 % KZU od celotnega ozemlja RS, v EU 27 je takšen delež 43,9 %.
Še bolj zaskrbljujoč podatek je delež ornih površin v RS, ki znaša 34,6 % od KZU, v EU 27 je takšen delež 59,6 %, kar pomeni, da velik del KZU leži na nagnjenem terenu.
Izguba KZU se bo še povečala s sprejemanjem občinskih prostorskih načrtov (OPN), ki so v teku. Večina občin še nima sprejetih OPN, tako bo šla končna številka lahko v nekaj tisoč izgubljenih ha. Nič drugače ni z državnimi prostorskimi načrti (DPN), predvidoma bo poplavljenih preko 400 ha KZU za potrebe nove HE Brežice, predvideva se gradnja industrijske cone v Slovenski Bistrici (min. 70 ha melioriranih KZU), predvideva se umestitev nove ceste Velenje – Šentrupert (3. razvojna os) po najboljših kmetijskih zemljiščih mimo Braslovč itd.
Zakonska podlaga za varstvo kmetijskih zemljišč:
- Člen Ustave RS (Uradni list RS, št.33/1991),
- do leta 2002 tudi 8. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)(Uradni list RS, št. 59/1996),
- 2002 sprejet Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je v prehodnih določbah razveljavil določbe 8. člena ZKZ in s 6. členom uvedel »dopustnost gradenj izven poselitvenih območij« ,
- 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/2007) – 44. člen načrtuje ureditve in posege zunaj poselitvenega območja
- 2008 Minister za okolje, v soglasju z Ministrom, pristojnim za kmetijstvo, sprejme Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/2008)
Argumenti za ustavitev poseganja na najboljša kmetijska zemljišča:
Po grobi oceni potrebujejo države v našem geoklimatskem pasu za zagotovitev potrebnih količin hrane na prebivalca okoli 3.000 m2 obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Izračuni po statističnih podatkih (vir: Europe in figures – Eurostat yearbook 2006 -07) kažejo, da imamo v RS le 2545 m2/prebivalca takšnih površin (EU27 3755 m2/prebivalca). Še slabši je delež ornih površin/prebivalca. V RS imamo 880 m2 ornih površin/ prebivalca, v EU 27 pa kar 2236 m2.
Dodaten argument dolgoročnega varovanja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč je tudi varovanje resursa za pridelavo hrane. V letu 1991 je bila na ravni države ocenjena agregatna stopnja samooskrbe s hrano 93,3 % (očiščena stopnjo samooskrbe zaradi uvoza močnih krmil pa 78 %, Strategija razvoja slovenskega kmetijstva, 1993, str. 38), danes pa analitiki ocenjujejo, da Slovenija dosega komaj nekaj več kot 60 % stopnjo agregatne samooskrbe.
Gradnje v kmetijstvu
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in lahko obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta.
Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (U.l. RS št. 37/2008) spadajo kmetijski objekti:
v večini primerov med manj zahtevne objekte, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje,
- med nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte do določenih gabaritov, kot so: kozolec, strojna lopa, rastlinjak, silos, senik, gnojišče, zbiralnik za gnojevko …, za katere je treba pridobiti le "enostavno" gradbeno dovoljenje,
- med enostavne objekte, kot so: čebelnjak, vodno zajetje, krmišče, hlevski izpust, molzišče …, za katere upravnih dovoljenj ne potrebujemo.
V vseh treh primerih je dovoljena gradnja samo na stavbnih zemljiščih.
Pred investicijo je treba preveriti, ali je na območju nameravane gradnje dovoljena gradnja in hkrati preveriti območja varovanj in omejitev (vodovarstveno območje, poplavno območje, varstvo kulturne dediščine …).
V fazi izdelave idejne zasnove priporočamo, da se investitor posvetuje s strokovnjakom z določenega področja (strokovnjak za gradnje hlevov, namakalnih sistemov, rastlinjakov, bioplinskih naprav …), ki skupaj z investitorjem poišče ustrezno rešitev in izdela tehnološki načrt, ki je osnova vsake projektne dokumentacije.
