Ključne besede: kmetje, hribovski, gorski

Člani združenja so poudarili pomen razumevanja pomena obstoja hribovskega kmeta. »Če je odgovor da,  potem  mora država  temeljito spremeniti odnos do hribovskih in gorskih kmetij in njihov obstoj in razvoj učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike,« so med drugim zapisali v sporočilu za medije. In še: »Položaj kmetov v Sloveniji se slabša, pri čemer izstopa položaj kmetij, ki kmetujejo na območjih z naravnimi omejitvami. Posledično kmetje opuščajo kmetijsko dejavnost, zaradi česar ostaja na teh območjih vedno več neobdelane zemlje. Hribovske in gorske kmetije, ki ostajajo, se sicer nekoliko povečujejo, vendar imajo pri tem omejene možnosti, saj v tako težkih obdelovalnih pogojih ne morejo obdelati dodatnih površin. Z opustitvijo kmetovanja se praznijo vasi, še posebej tiste, ki so oddaljene od večjih središč.«

Ob te poudarjajo pomen panoge za turizem. Obisk opustelih podeželskih območij ni prijeten. Pomemben del turističnega obiska je doživetje kulturne krajine in stik s kmeticami in kmeti, ki to krajino obdelujejo, pridelujejo domačo hrano in ohranjajo snovno in nesnovno dediščino.

Več v sporočilu za medije TUKAJ.